Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Mikrosporija

Zdravljenje mikrosporije, ki jo najbolj pogosto prenesejo na ljudi mačke, je lahko dolgotrajno, tudi večmesečno. Lokalno zdravljenje ukinemo šele po tistem, ko je mikološka preiskava zdravljenih žarišč v razmiku štirih do šestih tednov dvakrat zapored negativna. To pomeni, da zdravljenje mikrosporije traja najmanj dva meseca. Bolnikom svetujemo pregled domačih živali pri veterinarju, saj je ključno, da so pozdravljene tudi morebitne bolne domače živali.
Zdravljenje mikrosporije, ki jo najbolj pogosto prenesejo na ljudi mačke, je lahko dolgotrajno, tudi večmesečno. Lokalno zdravljenje ukinemo šele po tistem, ko je mikološka preiskava zdravljenih žarišč v razmiku štirih do šestih tednov dvakrat zapored negativna. To pomeni, da zdravljenje mikrosporije traja najmanj dva meseca. Bolnikom svetujemo pregled domačih živali pri veterinarju, saj je ključno, da so pozdravljene tudi morebitne bolne domače živali. (Foto: Shutterstock)

Povezano

Mačja bolezen, ki ni mačji kašelj

Mikrosporija je glivična nalezljiva bolezen, ki je še posebno pogosta v toplejšem delu leta, zlasti med otroki, čeprav lahko zanjo zbolijo tudi odrasli, predvsem ženske. Sodi med zoonoze, bolezni, ki so prenosljive med ljudmi in živali. Vire povzročitelja, dermatofize (najpogostejši povzročitelj je Mycrosporum canis) navadno prenašajo mačke, redkeje psi. Bolezen je nalezljiva tudi med ljudmi. Kako jo prepoznati in kako poteka zdravljenje?

Nalezljiva tudi med ljudmi

Kot smo omenili, se bolezen ne prenaša le z živali na ljudi, temveč tudi med ljudmi. To pomeni, da se lahko okužba pri človeku prenaša z enega okuženega mesta na drugo in seveda tudi z okuženega

loveka na ljudi, ki pridejo v stik z obolelimi žarišči na koži – v šoli, vrtcu, med družinski člani, prijatelji … Redkeje se okužba prenaša z okuženimi predmeti (blazine, brisače, glavniki, pokrivala, oblačila, odpadle dlake …), čeprav je možno tudi to. Zato je med zdravljenjem nadvse pomembno razkuževanje prostorov, kjer živi in se giblje obolela žival ali človek. Od okužbe do izbruha bolezni navadno mine od štiri do deset dni.

Pred dvajsetimi leti najpogostejša glivična bolezen

Mikrosporija se navadno pojavi v okoljih, v katerih je veliko okuženih mačk, največkrat potepuških. Te bolezen prenesejo tako na domače mačke kot tudi neposredno na ljudi, ki jih božajo, hranijo oziroma pridejo v telesni stik z obolelimi mucami, pa tudi s takimi, ki glivice samo prenašajo, ne da bi kazale zunanje znake bolezni. Pred dvajsetimi leti je bila mikrosporija najpogostejše glivično obolenje kože v Sloveniji. Vsako leto je za dermatofitozami (mikrosporija in trihotofija) zbolelo približno 185/100.000 prebivalcev na leto.


Kako prepoznati mikrosporijo?

Pojavi se na neporasli koži, predvsem na odkritih delih telesa (okončine, obraz, vrat, dekolte, v poletnih mesecih tudi po trupu), in sicer v obliki ostro omejenih, navadno za kovanec velikih rožnatih žarišč s poudarjenim vnetnim robom. Žarišče se postopno širi v okolico. V središču, kjer se vnetje umirja, je koža videti normalna, robovi pa se luščijo. Žarišča tudi nekoliko srbijo in se lahko združujejo. Večja težava je, če se žarišča pojavijo na lasišču. To je pogosto zlasti pri otrocih pred puberteto, ko lojnice še niso zelo dejavne. Tu so žarišča nekoliko drugačna kot na goli koži: sprva so ovalna, zanje sta značilni blaga rdečina in luščenje, lasje pa se nekaj milimetrov nad kožno površino lomijo. K sreči okužba le redko seže v globino kože. Starši navadno mikrosporijo opazijo že prej in otroka še pravočasno pripeljejo k zdravniku. Če bolezen ni zdravljena pravilno ali če pacient zdravljenje opusti, se lahko razvijejo globoka vnetja.


Kako bolezen potrdimo?

Ob sumu na mikrosporijo je obvezen čimprejšnji mikološki pregled. Pri tem zdravnik dermatolog odvzame del kožnih lusk, las in dlak. V laboratoriju vzorec najprej pogledajo pod mikroskopom (nativni izvid), čemur sledi vsaj enomesečna kultivacija materiala v ustreznem gojišču. Šele po nekaj tednih je mogoče zanesljivo potrditi, da je povzročitelj kožnega obolenja določena glivica – v primeru mikrosporije je to Mycrosporum.

Okužene predele zdravnik pogleda tudi s posebno UV-svetilko, ki ji pravimo Woodova svetilka. Pri mikrosporiji je značilno, da se žarišča obarvajo fluorescenčno modrikasto-zeleno.

Zdravljenje je dolgotrajno

Na osnovi pozitivnih izvidov tako opravljene preiskave se dermatolog odloči za ustrezno zdravljenje. Zdravljenje je lahko lokalno, v obliki antimikotične kreme ali pršila, pogosto pa se odločimo za sistemsko zdravljenje s tabletami (kadar so žarišča na lasišču in kadar jih je več). Zdravljenje je lahko dolgotrajno, tudi večmesečno. Lokalno zdravljenje ukinemo šele po tistem, ko je mikološka preiskava zdravljenih žarišč v razmiku štirih do šestih tednov dvakrat zapored negativna. To pomeni, da zdravljenje mikrosporije traja najmanj dva meseca. Sicer pa velja, da je trajanje zdravljenja odvisno od tega, kje se pojavi okužba: zdravljenje je najbolj dolgotrajno, če gre za porasle dele kože, bolnik pa ima pridruženo imunsko oslabelost in sladkorno bolezen,.


Vneto kožo moramo zaščititi

Žarišča je treba prekriti z obližem, s čimer preprečimo njihovo širjenje na druge dele telesa in druge ljudi. Treba je poskrbeti tudi za ustrezno higieno – vse dokler ni laboratorijsko potrjeno, da je bolezen odpravljena. Pomembni sta tudi pranje perila z vročo vodo in/ali uporaba fungicidov, prav tako temeljito čiščenje kopalnice in garderobe. Prostore lahko razkužujemo z razredčeno varikino (razmerje 1 : 10), ki uniči spore. Pri tem je treba uporabljati zaščitne rokavice. Čiščenje bivalne okolice je potrebno, ker so spore zelo obstojne. Priporočljivo je tudi redno sesanje, in sicer vsak drugi dan.

Drugi zaščitni ukrepi

Bolnik je kužen, dokler so žarišča na koži opazna. Ob potrditvi diagnoze zdravnik prijavi bolezen regionalnemu zavodu za zdravstveno varstvo. Bolnikom svetujemo pregled domačih živali pri veterinarju, saj je ključno, da so pozdravljene tudi morebitne bolne domače živali. Svetujemo tudi pregled lasišča in kože vseh družinskih članov in drugih otrok v razredu ali vrtcu. Otrok, ki je zbolel za mikrosporijo, lahko obiskuje šolo, če so žarišča pokrita in če se zdravi – po možnosti s sistemskim antimikotikom. Do prvega negativnega mikološkega izvida odsvetujemo udeležbo pri skupinskih športnih dejavnostih, plavanju in drugih dejavnostih, pri katerih obstaja povečano tveganje za prenos bolezni. Vključitev obolelih predšolskih otrok v kolektivno varstvo odsvetujemo vse do prvega negativnega mikološkega izvida.

Ker pozdravljena bolezen ne zapusti imunosti, vselej obstaja verjetnost vnovične okužbe. Tudi zato je ključno, da sočasno poteka zdravljenje ljudi in domačih živali, ki so morebiti vzrok okužbe.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

mikroskoprija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.