Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Račun za sončenje pride pozneje

(Foto: Shutterstock)

Če bi pred desetletjem, dvema ali tremi evropske turiste vprašali, katera zanimivost se jim je med obiskom Avstralije še posebno vtisnila v spomin, morda to ne bi bile le značilne svetovne zanimivosti, ampak to, da so tuji obiskovalci med največjo pripeko pohajkovali naokrog z razpetimi živopisnimi dežniki, domačini pa so si varovali glave z značilnimi klobuki. Ukrojeni so tako, da imajo poleg bingljajočih plutovinastih zamaškov za odganjanje mrčesa še poseben dodatek, s katerim pred sončnimi opeklinami ščitijo še ramena in zatilje.
V Avstraliji, značilnem kotlu priseljencev z vsega sveta, so bili namreč dolgo svetovni rekorderji po številu obolelih za kožnim rakom. Za melanomom je nekoč obolevalo štirikrat več ljudi kot v Kanadi, ZDA in Veliki Britaniji. Ti skrb zbujajoči podatki so spodbudili številne akcije ter programe izobraževanja strokovnjakov za zgodnejše odkrivanje in zdravljenje kožnega raka. Predvsem pa so se premišljeno lotili ozaveščanja najširše javnosti o tem, kako se učinkoviteje zavarovati pred škodljivim UV-sevanjem. Tako so že pred časom s petnajstletno klinično raziskavo, ki so jo opravili v Queenslandu, potrdili, da primerna zaščita pred soncem (primerna oblačila in zaščitna sredstva) znatno zmanjša tveganje za nastanek kožnega raka. Spomnili so tudi na eno od raziskav ameriške fundacije za boj proti raku, ki opozarja, da že enkratne sončne opekline z mehurji več kot podvojijo možnost, da človek pozneje zboli za melanomom.

Račun pride pozneje …

Škodljivi učinki UV-žarkov, bodisi zaradi pretiranega sončenja bodisi zaradi uporabe solarija, se namreč seštevajo. Dermatologi nenehno opozarjajo, da ni zdrave porjavelosti. Nepremišljeno pretiravanje se utegne pozneje grdo maščevati. Drži pa, da so ljudje različno (ne)občutljivi na sonce. Tudi pretiran strah pred sicer zdravimi športnimi in drugimi dejavnostmi v naravi je neutemeljen. Vseeno je dobro vedeti, za koga – poleg dojenčkov in starejših – je nezaščiteno gibanje po močnem soncu najnevarnejše.

Hujše sončne opekline in povečano tveganje za nastanek melanoma grozijo predvsem štirim skupinam ljudi: osebam s svetlo poltjo ali z večjim številom pigmentnih znamenj po telesu, posameznikom, ki imajo sorodnike s kožnim rakom, in ljudem, ki se nezaščiteni izpostavljajo soncu. Še posebno morajo biti na to nevarnost pozorni ljudje z izrazito svetlo poltjo, s svetlimi, rdečimi ali svetlo rjavimi lasmi ter modrimi, zelenimi ali sivimi očmi. Ti so pogosto pegasti, njihova koža običajno ne porjavi, sončni žarki pa jih zlahka opečejo.

UV – A, B, C …

Sonce, ta življenjsko pomemben vir svetlobe, oddaja tri vrste ultravijoličnih žarkov – UVA, UVB in UVC. Ti žarki se absorbirajo že v ozonski plasti ozračja, žarki UVB- in UVA-žarki pa prodrejo vse do zemeljske površine in s tem tudi do naše kože. UVB-žarki (B kot burning ali opekline) so visokoenergijski in prodirajo v povrhnjico, kjer večinoma povzročijo sončne opekline. Žarki UVA (A kot ageing ali staranje) imajo manjšo energijo kot žarki UVB, zato povzročajo pigmentacijo kože in šele v večjih odmerkih opekline, vendar prodrejo globlje kot žarki UVB, torej v usnjico.


Ogroženi melanociti

Kratkoročne posledice delovanja UVA-žarkov so različne fotoalergijske reakcije, dolgoročne pa prezgodnje staranje kože, poškodbe dednega materiala, v primeru oslabljenega imunskega sistema pa lahko nastane tudi najnevarnejša oblika kožnega raka – melanom. Ta se razvije v melanocitih, celicah, ki porjavijo kožo, in od tod tudi njegovo poimenovanje. Če melanom odkrijejo v zgodnji fazi, je zelo dobro oziroma skorajda povsem ozdravljiv. V nasprotnem primeru utegne biti izid skrajno neugoden, sploh če se prek limfnega sistema ali krvnega obtoka razširi po organizmu in nastanejo težko obvladljive, za bolnikovo življenje usodne metastaze.

Vse več obolelih

Številna opozorila pravijo, da se je tveganje za nastanek malignega melanoma v zadnjih desetletjih skokovito povečalo: incidenca melanoma med belopoltimi prebivalci se vsakih deset do dvajset let podvoji. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije letno za kožnim rakom zboli od dva do tri milijone ljudi, od tega več kot 130 tisoč za melanomom. V Evropi ta vrsta agresivnega kožnega raka prizadene več kot 50 tisoč ljudi, v Sloveniji pa približno 80 na 100 tisoč prebivalcev. V Sloveniji za melanomom najpogosteje zbolijo odrasli med 40. in 75. letom; povprečna letna incidenčna stopnja obolevnosti je med letoma 2000 in 2004 dosegla nekaj manj kot 15 obolelih na 100.000 prebivalcev. V naslednjih letih se je to razmerje ves čas spreminjalo na škodo obolelih, saj se je v treh letih povečalo za več kot 32 odstotkov.

Številne oblike

Ta vrsta raka se najpogosteje razvije na koži, lahko pa se pojavi tudi v očesu, na možganskih ovojnicah, v prebavilih, bezgavkah ali na drugih predelih, kjer so melanociti. Večina melanomov vznikne iz obstoječih temno obarvanih znamenj na koži ali ob njih, v melanom pa se lahko razvijejo tudi nekatera prirojena (materina) znamenja.
Za lažje prepoznavanje sprememb na pigmentnih znamenjih je na voljo znana in preprosta metoda, sestavljena iz petih črk abecede (ABCDE). Zlasti v zgodnjih fazah se kožni rak ne kaže vedno kot izrazitejša rašča nad površino kože. Lahko se pojavi v številnih oblikah, denimo kot lisa, pega, ranica, zatrdlina … Zato ne gre prezreti nobene nove spremembe oziroma znamenja na koži, ki se spreminja.

Zaščita!

Seveda velja vsa ta opozorila sprejeti z zdravo mero razuma. Zmerno sončno svetlobo seveda potrebujemo, saj je koristna, med drugim za tvorjenje vitamina D3 in za čvrste kosti. Toda za to zadoščajo že manjši dnevni odmerki sončne svetlobe zgodaj dopoldne in pozno popoldne. Proti presežkom in škodljivemu delovanju UV-žarkov, ki lahko trajno poškoduje imunski sistem, kožo in dedni material kožnih celic, se je pametno primerno zaščititi z oblačili ter s primernim zaščitnim sredstvom (krema, olje, mleko …). V posebnih okoliščinah, denimo decembra in januarja v Avstraliji, ni več nenavadno videti ljudi, ki v pripeki hodijo naokrog z razprtimi dežniki – priročnimi potujočimi senčniki …

Zakaj tudi solarij ni varen?

Tako Svetovna zdravstvena organizacija kot Združenje slovenskih dermatovenerologov odsvetujejo izpostavljanje UV-žarkom v solariju. UV-svetilke v solarijih namreč oddajajo od dva- do trikrat več UVA-žarkov kot sonce in manj UVB-žarkov, kar zaradi nadziranega odmerjanja ne povzroči opeklin, marveč neposredno pigmentacijo kože. Neželeni učinki uporabe solarijev pa so prezgodnje staranje kože, fotodermatoze (fotoalergijske in fototoksične reakcije), zaviranje imunskega sistema in povečano tveganje za nastanek raka, tudi malignega melanoma.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

kožni melanom , zaščita pred soncem

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.