Koža grehov ne odpušča

(Foto: Dreamstime)

Kaj lahko storimo za zmanjšanje staranja kože?

Nekaj skrivnostnega je v odnosu med kožo in sončnimi žarki. O tem ni dvoma. Čeprav se vedno znova veselimo pomladi in poletja, ko so dnevi končno daljši in svetlejši in nam sončni žarki božajo od zime občutljivo kožo, njihova moč prinaša številne nevšečnosti: od opeklin, alergij, izsušenosti, pegic in drugih pigmentnih lis, ki nam grenijo poletno veselje, vse do kožnega raka in drugih kasnih posledic, ki se jih zavemo šele tedaj, ko je, žal, prepozno. Med neprijetnimi poznimi posledicami, ki se začnejo neusmiljeno kazati že med tridesetim in štiridesetim letom, je prav gotovo prezgodnje staranje kože.

Drobne gubice, razširjene žilice, pigmentne lise ... in koža, ki izgubi mladostno prožnost in žameten videz. Na vso moč se začnemo truditi, da bi preprečili nadaljevanje in ohranili svež, mladosten videz - borimo se z nesramno dragimi kozmetičnimi sredstvi, obiskujemo kozmetičarke, ki obljubljajo čudeže, pomagamo si z masažo, se zdravo prehranjujemo, pijemo hektolitre vode ... Ko pa nastopijo sončni dnevi, se spet brezglavo nastavljamo soncu.

Zagorela barva, ki traja le kratko obdobje, varljivo prekrije pomanjkljivosti in nam vrne samozavest. V kolikšni meri je posameznik izpostavljen ultravijoličnim žarkom, je seveda odvisno od klimatskih razmer in načina življenja, kamor sodijo tudi zaščitne navade, kot so zavestno izogibanje sončnim žarkom, nošenje zaščitnih oblačil, pokrival in sončnih očal ter seveda redna uporaba zaščitnih sredstev.

Peščene plaže, sneg, voda povečajo odbojnost

Kvaliteta in kvantiteta ultravijoličnega sevanja se spreminjata glede na položaj sonca v razmerju do horizonta. Spreminjata se tudi ob prehodu žarkov skozi atmosfero; v stratosferi (od 10 do 50 kilometrov nad morsko gladino) se UV-žarki vsrkajo v ozon ter se razpršijo ob molekulah kisika in dušika. V troposferi (od 0 do 10 kilometrov nad morsko gladino) se tudi vsrkajo v ozon ter v molekule NO2 in SO2 . Oblaki nekoliko zmanjšajo moč sončnega sevanja, zlasti infrardečih žarkov, manj pa UV-žarkov. Tega se je treba zavedati, saj nas varljivi učinek manjše vročine pogosto zavede, da se počutimo varni tudi pred UV-sevanjem, vendar to ne drži. Lahni beli oblački, ki potujejo po nebu, a ga ne prekrivajo, tako rekoč ne zmanjšajo sevanja, razen v trenutkih, ko popolnoma prekrijejo sonce. Kadar je nebo oblačno, je UV-sevanje za polovico manjše kot v jasnem vremenu. Samo težki nevihtni oblaki v znatni meri zmanjšajo sevanje.

Od običajnih površin na zemeljskem površju se odbije približno 10 odstotkov UV-žarkov. Na površinah, kot so bele peščene plaže, se odbojnost poveča na 15 do 30 odstotkov, na snegu celo na 90 odstotkov, na mirni vodni gladini na 5 odstotkov, na razburkani pa na 20 odstotkov. Obenem se je treba zavedati, da UV-žarki prehajajo skozi vodo, zato nas dosežejo tudi med plavanjem.

Količina sevanja

Številni raziskovalci so v svojih študijah poskušali opredeliti količino sevanja ultravijoličnih žarkov, ki ga prejmejo ljudje. Takšne so ugotovitve britanskega raziskovalca Briana L. Diffeyja iz Newcastla, ki je nedavno objavil študijo z naslovom Človekova izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju sonca: ljudje v severni Evropi, ki delajo v zaprtih prostorih, prejmejo na letno približno 200 SED. (SED ali standardna eritemska doza je mera za količino UV-žarkov, ki povzročijo pordelost kože. Če naj neosončena koža postane vidno pordela, je potrebno sevanje od 1,5 do 3 SED). To količino žarčenja prejmejo pretežno med dejavnostmi na prostem, ob koncih tedna in med poletnim dopustom. Največ žarkov seva na nepokrite dele telesa, kot so obraz, dekolte, hrbtišča rok in iztezni deli podlahti.
Članek se nadaljuje »


Liljana Mervic

doc. dr. Liljana Mervic dr. med. spec. dermatovenerologije

Postavi vprašanje

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki