Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako lahko odpravimo brazgotine

Brazgotina je naravni rezultat celjenja kože, po ranah, ki nastanejo naključno, ob poškodbi, lahko pa so tudi zaradi bolezni ali operacije. Bolj ko je koža poškodovana in dlje ko se celi, večja je verjetnost, da bo brazgotina opazna tudi pozneje. Najbrž ni nikogar, ki ne bi imel kake brazgotine, sicer pa ocenjujemo, da je incidenca vidnejših brazgotin v splošni populaciji med 4,5 in 16 odstotki. Ker so brazgotine estetsko moteče, lahko vplivajo na počutje ljudi in njihovo samozavest, zato jih mnogi želijo odstraniti ali vsaj polepšati njihov videz.

Kako je sestavljena brazgotina?

Vsaka rana, najsi nastane zaradi poškodbe, opekline, kirurškega posega ali okužbe, pomeni prekinitev kontinuitete posameznih plasti kože in včasih tudi niže ležečih tkivnih struktur. Rana najprej zakrvavi; na mestu poškodbe kože nastane tako imenovani tromb. Telesne strukture prejmejo signal, da je treba rano zaceliti – prizadeti predel oteče in nastopi bolečina. Med nadaljnjim celjenjem nastanejo vezivna vlakna, ki se sčasoma oblikujejo v brazgotino, ki izpolni vrzel v koži. Idealna brazgotina je bleda, leži na ravni kože in se po videzu "staplja" s kožo. Nekatere brazgotine so vidnejše in bolj moteče zaradi učinkovanja dejavnikov, ki vplivajo na njihovo nastajanje: starost, spol, lokalizacija, presnova, prirojene konstitucijske lastnosti, hormonske spremembe …

Nenormalen oziroma pretiran tkivni odgovor na poškodbo (celjenje) je pogostejši:
  • na posameznih predelih telesa: koža nad grodnico, rameni in lopaticami,
  • pri temneje pigmentiranih posameznikih,
  • pri nekaterih prirojenih boleznih, zaradi katerih je moteno tvorjenje vezivnih vlaken oziroma kolagena (Marfanov sindrom, sindrom Ehlers-Danlos …).

Kako brazgotina nastane?

Nastajanje vsake brazgotine je dinamičen proces.Tkivo, ki nadomesti normalno kožo, se oblikuje več mesecev, največ leto dni.V tem obdobju se brazgotinsko tkivo oblikuje in dozoreva. To je tudi obdobje, ko lahko z redno uporabo sredstev proti brazgotinjenju delno pripomoremo k nastajanju čim manj opazne brazgotine.

Brazgotina je sprva vidnejša, nato pa počasi bledi. Tri mesece po poškodbi, ko se rana še dejavno celi, utegne biti zelo grda, rožnata in privzdignjena nad raven kože, vendar čez čas pa postane veliko manj moteča.
Mlajša koža se celi znatno dejavneje kot starejša; prav zato pri mladih nastanejo debelejše brazgotine, ki so včasih zelo opazne in moteče. Brazgotina na spodnji čeljusti bo vidnejša od brazgotine na licu, saj je koža ob čeljusti bolj napeta. Če je brazgotina ugreznjena pod raven kože, je videti osenčena, če pa je dvignjena nad njeno površino, senči sosednji predel. Brazgotina, ki križa mimične gube, je opaznejša, saj moti normalni kožni vzorec. Izstopa tudi brazgotina, ki je debelejša od kožnih gubic.

Vrste brazgotin

Atrofične brazgotine
Najpogosteje nastanejo po akutnem vnetju (na primer pri cističnih aknah, po noricah …) ali po poškodbi kože. Zaradi vnetja v koži pride do stanjšanja usnjice. Prve tedne je opaziti rožnate, nekoliko uleknjene predele kože, ki pa po nekaj mesecih, zbledijo: postanejo svetlejše od okoliške kože, sijoče in nagubane.

Rožnate – eritematozne brazgotine
Brazgotina je vijolična ali rdeča, sijoča in ploščata ter sledi predelu poškodbe. Na mestu poškodbe se celice, ki tvorijo nova kolagenska vlakna (fibroblasti), zgostijo. Sproščajo se angiogeni dejavniki, kispodbujajo nastanek novih žil, zaradi česar so vse brazgotine v začetni fazi celjenja rožnate. Včasih se rdečina ohrani dlje kotleto dni, saj so v brazgotini, v novem kolagenu, ujete žilice.

Pigmentirane brazgotine
Največkrat jih je opaziti pri temneje pigmentiranih posameznikih; nekatere sčasoma zbledijo.

Hipertrofične brazgotine
Tako pravimo na videz izbočenim, rožnatim ali vijoličnim, na otip čvrstim brazgotinam, ki zaradi povečane tvorbe vezivnih vlaken nastanejo že v prvem mesecu po poškodbi kože. Tretjina tistih, ki imajo takšno brazgotino, toži o srbenju in pekočini. Največkrat nastanejo na predelu ramenskega obroča (nad prsnico, na ramenih, na zgornjem delu hrbta). V redkih primerih se videz tovrstnih brazgotin izboljša spontano. V takih brazgotinah je manj encima, ki sicer pospešuje razgradnjo vezivnih vlaken (kolagenaza), kar ima za posledico to, da je tvorba kolagenskih vlaken večja od njihove razgradnje.

Kelodi
Pri nekaterih posameznikih, ki so prirojeno nagnjeni k tvorbi keloidov, na predelih poškodb in operativnih posegov opažamo čvrste, na otip trše rožnato-modrikaste vozličke. Vozlički segajo tudi zunaj predela primarne poškodbe. Oblikujejo se lahko tudi več let po nastanku rane ali celo spontano, brez predhodne poškodbe. Včasih jih opazimo pri posameznikih z aknami, največkrat na predelu ramenskega obroča, na obrazu, ušesnih mečicah … Pod mikroskopom so opazni zadebeljeni, neurejeni snopi spremenjenih kolagenskih vlaken. Tovrstni vozlički praviloma srbijo, so občutljivi in pečejo.

Celo strokovnjak včasih težko razlikuje med hipertrofičnimi brazgotinami in keloidi, možno pa je tudi njihovo prekrivanje in prehajanje iz ene oblikev drugo.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

poškodba , brazgotine , koža , lasersko zdravljenje , fotobiomodulacija , dermaroller

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

21. 04. 2019 09:52:40
Krema za brazgotine - http://tonzes.com/scarslo.htm