Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Možgani so naša duševnost

dr. Grega Repovš, psiholog
dr. Grega Repovš, psiholog (Foto: Diana Anđelić)

Dr. Grega Repovš, psiholog o večni skrivnosti naših možganov

"V družbi prevladuje delitev na duševno in materialno. V resnici te delitve ni, so le različni vidiki opazovanja enega in istega," razlaga dr. Grega Repovš iz SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, izredni profesor za občo psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. "Možgani so naša duševnost in naša duševnost so naši možgani. Sodobna znanost potrjuje, da so naše misli, naše zaznave in naša čustva rezultat usklajenega ter integriranega delovanja številnih živčnih celic, ki sestavljajo naše možgane."
Možgani so najbolj kompleksen in skrivnosten del našega telesa. Znanstveniki tako rekoč vsak dan odkrivajo nova dejstva o njihovem delovanju. Kaj vemo danes – kako delujejo naši možgani?
Vemo, da je v naših možganih shranjenih približno sto milijard živčnih celic, ki ustvarjajo milijon milijard povezav. Vsak del možganov ima značilno strukturo in je povezan z opravljanjem specifičnih funkcij – od govora in branja do vidnega zaznavanja in podobno. Posamezne funkcije so locirane v določenih predelih možganov, izvajanje sleherne celostne aktivnosti pa obenem zahteva usklajeno delovanje celotnih možganov. Večina procesiranja poteka v skorji velikih možganov. Ta je gosto nagubana in je videti približno tako, kot če bi vzeli četrt kvadratnega metra veliko odejo, jo zmečkali in si jo nato stlačili v glavo. Ima dvodimenzionalno osnovo, sestavljena pa je iz več plasti. Prečno na površino je skorja velikih možganov organizirana v stolpiče tesno povezanih živčnih celic različnih vrst, ki oblikujejo tako imenovane mikrostolpiče, za te pa predvidevamo, da predstavljajo najmanjšo enoto procesiranja informacij. Mikrostolpiči se med seboj povezujejo v večja območja, ki so specializirana za opravljanje različnih funkcij.

Nekako tako kot pri računalnikih …
Delovanje možganov v resnici lahko primerjamo z računalniki, ki obdelujejo prejete podatke in nato rezultate posredujejo naprej. Vsak računalnik ima svojo funkcijo in takih "računalnikov" je v naši glavi ogromno.

V kolikšni meri možgani opredeljujejo naše življenje? Kako vplivajo na našo zaznavo sveta, na duševnost?

V družbi še vedno prevladuje delitev na duševno in materialno. V resnici te delitve ni, ampak so le različni vidiki opazovanja enega in istega. Možgani so naša duševnost in naša duševnost so naši možgani. Sodobna znanost potrjuje, da so naše misli, naše zaznave in naša čustva rezultat usklajenega ter integriranega delovanja številnih živčnih celic, ki sestavljajo naše možgane.

Kakšna je povezava med možgani in umom? Ali naše odločitve v prevladujoči meri narekujejo možgani – ali pa so predvsem odraz naše volje?
Možgani niso ločeni od naše zavesti, um oziroma zavest sta zgolj odraz delovanja možganov. Trditve, kot je denimo "možgani so me prinesli okoli", torej niso smiselne. Možgani naših odločitev ne oblikujejo in sprejemajo kot nečesa, kar je ločeno od nas. Naše odločitve so hkrati rezultat delovanja naših možganov in naše volje, ki je udejanjena v njihovem delovanju.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

možgani , delovanje možganov , duševnost

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.