Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Možgani so naša duševnost


(stran 3 od 3)



Znano je, da se ženski in moški možgani med seboj nekoliko razlikujejo. Ali so vedenjske razlike med moškimi in ženskami posledica teh razlik? Smo zato ženske bolj čustvene?

Možgani katerih koli dveh oseb se med seboj razlikujejo. Med možgani dveh oseb istega spola lahko najdemo več razlik kot med povprečnimi moškimi in ženskimi možgani. Res pa je, da so ženski možgani malce manjši, toda – tudi ženske so nekoliko manjše in če namesto absolutne velikosti možganov primerjamo razmerje med velikostjo možganov in telesno maso, lahko rečemo, da so oboji približno enako veliki. Pri ženskih možganih sta obe polobli nekoliko bolj povezani, bralni testi denimo kažejo, da je pri ženskah aktivnost enakomerneje razporejena med obe polobli, medtem ko se pri moških v večji meri aktivira predvsem leva hemisfera, ki je dominantna za jezik. Moški možgani v povprečju proizvajajo več serotonina kot ženski, serotonin pa je, kot vemo, povezan s čustveno stabilnostjo. Toda vse to so le statistične razlike. Značilnih moških in značilnih ženskih možganov ni, razlike so le individualne. Janez ima lahko manjše možgane od Metke, ki so lahko tudi bolj gosto povezani. In obratno.

Kaj pa se dogaja v naših možganih, kadar čustvujemo – kadar se veselimo, jezimo ali pa smo prestrašeni?

Ob različnih dražljajih se bolj aktivirajo različni deli možganov. Če smo izpostavljeni vidnim dražljajem, so bolj aktivna območja, ki skrbijo za procesiranje vidnih informacij, kadar močno čustvujemo, pa so dejavnejši centri za obdelavo tovrstnih podatkov. Zdaj tudi že vemo, katera območja so to. S strahom in z nevarnostjo je denimo povezana amigdala, katere naloga je najverjetneje ocena nevarnosti. Amigdala opozori na dražljaj, nanj usmeri pozornost in prek povezav z območij, ki oblikujejo vedenje, sproži ustrezne odzive.

Strah, negotovost in posledično stres so v zadnjih dveh letih postali sestavni del vsakdanjika. Stres zelo slabo vpliva na zdravje, opozarjajo zdravniki. Kako pa vpliva na zdravje možganov?

Tudi negativno. Možgani procesirajo informacije in ocenijo situacijo. Če ocenijo, da je situacija ogrožajoča, se sproži kup reakcij, ki poskrbijo, da se telo spoprime s stresom. Včasih smo se na strah odzvali s telesno dejavnostjo – z bojem ali z begom – zato stres tudi zdaj aktivira energetske potenciale telesa, ki pa niso potrebni za reševanje modernega stresa. Tovrstno, pogosto neudejanjeno, aktiviranje potencialov vodi do škodljivih posledic za zdravje vseh organov, še posebno pa možganov, ki so zelo občutljivi.

Se tem škodljivim posledicam lahko zavestno izognemo?

Seveda. Psihologija nas uči, kako lahko v stresnih situacijah spremenimo svoje odzive. Ti so odvisni od cele vrste presoj in odločitev. Dražljaje lahko opredelimo kot nekaj grozečega ali kot izziv, z njimi se lahko sprijaznimo in se vdamo v usodo – ali pa konstruktivno spoprimemo. V vseh teh korakih lahko spreminjamo svoje doživljanje posamezne situacije in odzive nanjo ter tako spremenimo tudi samo situacijo.

Kdaj začnejo možgani kazati prve znake staranja?

Po rojstvu možgani še nekaj časa zorijo. Vrhunec učinkovitosti dosežejo med dvajsetim in tridesetim letom, nato pa začnejo lastnosti, ki sestavljajo tako imenovano fluidno inteligentnost (hitrost procesiranja informacij, vzdrževanje informacij v delovnem spominu …) počasi upadati. Hkrati si v življenju nenehno nabiramo nove izkušnje in znanje, ki oblikujejo tako imenovano kristalizirano inteligentnost, ta pa narašča pozno v starost. Več ko imamo znanja, lažje osvajamo novo znanje in nove podatke vpenjamo v predhodno znanje. Več ko znamo tujih jezikov, laže se bomo naučili še enega. Možgani namreč skozi leta kopičijo vedno nove informacije, ki prinašajo modrost, spretnosti in izkušnje.

Ali lahko omilimo posledice staranja možganov? In če – kako?

Tudi pri tem je zelo pomemben zdrav življenjski slog, predvsem pa je pomembno, da smo nenehno miselno aktivni. Več ko vemo, več novega se bomo lahko naučili in dlje bomo ohranjali te informacije. Bolj ko smo miselno aktivni in bolj ko osvajamo nove strategije, lažje se spopadamo s fizičnimi ali možganskimi poškodbami ter z nevrodegenerativnimi boleznimi.

Med temi boleznimi prednjačita Alzheimerjeva bolezen in demenca, ki sta povsod po svetu v skokovitem porastu. Čemu tak porast – samo zaradi staranja populacije ali so vzroki še kje drugje?

Glavni razlog tiči v staranju populacije. Teh bolezni trenutno še ne znamo zdraviti, lahko pa jih, predvsem v začetnih fazah, precej olajšamo. Obsežne raziskave kažejo, da lahko s kognitivnim treningom tudi v pozni starosti ohranimo spomin in umske sposobnosti. Glavni napredek pa bo prinesla nevroznanost, ko bo odkrila, kateri procesi sprožijo nevrodegenerativne procese in kako jih je mogoče preprečiti.

Kako blizu oziroma daleč smo še od takega odkritja?

To je težko oceniti. Več ko vemo, več moramo še ugotoviti. Znanje se kopiči z neverjetno hitrostjo, vendar se sočasno odpirajo vedno nova vprašanja. Smeri raziskovanja je več. S psihološkega ozadja se usmerjamo predvsem na to, kako potekajo različni procesi v možganih, nevrobiologi preučujejo molekularne in celične procese, ki oblikujejo njihovo podlago, pomembno je tudi raziskovanje ob pomoči izvornih celic. Raziskovalci preverjajo, kako bi lahko poškodbe možganov zdravili s tvorjenjem novih celic, z ustvarjanjem novih živčnih povezav pa poskušajo regenerirati poškodbe hrbtenjače. Številni znanstveniki po vsem svetu se trudijo in skušajo priti do uporabnih rezultatov, ki nekaterih bolezni ne bi le zdravili, temveč tudi preprečevali. Ti raziskovalni napori so še posebno pomembni, če upoštevamo, da neposredni in posredni stroški poškodb in bolezni možganov predstavljajo največji del zdravstvenih stroškov, njihov delež pa se bo s staranjem populacije le še povečeval.






Galerija

dr. Grega Repovš, psiholog Diana Anđelić

dr. Grega Repovš, psiholog Diana Anđelić

dr. Grega Repovš, psiholog Diana Anđelić

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd