Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Možgani so naša duševnost


(stran 2 od 3)



Kdaj, v katerih primerih se v vsakdanjem življenju odločamo nezavedno, torej na osnovi preteklih vtisov, čustev in predsodkov, kdaj pa na osnovi realnih, "svežih" podatkov?

Vedno gre za kombinacijo obojega. Vsak dan sprejmemo ogromno odločitev, ki se jih sploh ne zavedamo. Zanašamo se na avtomatične občutke, ki jih sprožajo poprejšnje izkušnje. Če imamo z neko stvarjo pozitivne izkušnje iz preteklosti, se bomo zanjo lažje odločili. Tudi v kritičnih položajih, ko smo pod močnim stresom in v časovni stiski, se pogosto odzovemo samodejno, brez podrobnega premisleka. Pri pomembnih odločitvah, za katere imamo na voljo dovolj časa, pa smo navadno zelo racionalni in sistematični. Skušamo pretehtati podatke, logično razmišljati, poiskati pozitivne in negativne plati ter na osnovi tega sprejeti najboljšo odločitev.

Kakšna je povezava med možgani in vedenjem? V kolikšni meri možgani vplivajo na naše vedenje in osebnostne lastnosti?
Ena od najnazornejših potrditev, kako možgani ustvarjajo naše vedenje in osebnost, je primer Phineasa Gagea iz 19. stoletja. Pri delu na železniški progi mu je eksplozija pognala skozi čelni predel glave za palec debel železen drog. Gage je preživel, normalno govoril in zaznaval svet okoli sebe, toda nekoč zanesljiv in prijazen mož se je spremenil v trdoglavega človeka, ki ni ničesar speljal do konca. Osebnostne spremembe so bile tako očitne, da so njegovi prijatelji in znanci izjavili, da to ni več Gage.

So možgani tisti, ki določajo, ali je nekdo pesimist ali optimist?
Možgani so tisti, ki nosijo dogajanje; na to, zakaj je nekdo pesimist ali optimist, pa vpliva več dejavnikov, od dedne zasnove do okolja in posameznikovih izkušenj. Vsi procesi pa potekajo znotraj možganov.

Kaj pa inteligenca? V kolikšni meri jo določa dedna zasnova in v kolikšni okolje?

Navadno je pri tem udeleženih več vplivov. Od tega, o kateri vrsti ali komponenti inteligentnosti ali kake druge posameznikove lastnosti govorimo, je odvisno, v kolikšni meri je gensko pogojena, v kolikšni pa nanjo vplivajo tudi okolje, vzgoja, stališča, izkušnje in podobno.

Za levo polovico možganov velja, da je bolj razumska in analitična, desna pa bolj ustvarjalna. Ali to pomeni, da imajo denimo umetniki bolj razvito desno poloblo?
Posameznikove sposobnosti so odvisne od delovanja obeh polobel. Predstavljamo si ju lahko kot dve stolpnici z velikim številom pisarn. Vsaka od njiju je sposobna samostojno opravljati večino poslov, vendar so pisarne v eni stolpnici boljše pri eni vrsti poslov, tiste v drugi pa pri drugih. Obe polobli sta tesno povezani in se pri delu nenehno dopolnjujeta. Obe opravljata enake funkcije, pri čemer je ena stran v večji meri udeležena pri enih, druga pri drugih. Nazoren primer so redki posamezniki, ki so jim morali odstraniti eno od polobel. Pri nekaterih med njimi se je pokazalo, da lahko druga polobla prevzame celotno procesiranje. Pri zdravem človeku so funkcije razdeljene po obeh poloblah, res pa je, da je leva polobla nekoliko bolj vključena pri izvedbi analitičnih procesov in je pri tem hitrejša kot desna, ki je v večji meri vključena v procese, ki zahtevajo integracijo informacij.

Ugotovitve nekaterih psihologov, da v zahodnem svetu namenjamo prednost spodbujanju leve poloble, desno pa smo zanemarili, torej ne držijo …

S stališča možganov to ne drži, saj uporabljamo celotne možgane. Gre pa za zanimivo analogijo, s pomočjo katere lahko poenostavimo nekatere lastnosti naše civilizacije, ki namenja večji poudarek racionalizaciji in logiki kot čustvovanju in intuiciji.
Članek se nadaljuje »


Galerija

dr. Grega Repovš, psiholog Diana Anđelić

dr. Grega Repovš, psiholog Diana Anđelić

dr. Grega Repovš, psiholog Diana Anđelić

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd