Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana: Od običajnih šol se razlikujemo predvsem po pristopu in načinu dela

Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana
Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana (Foto: Diana Anđelić)

Waldorfske šole uspešno delujejo v 55 državah na vseh celinah, tudi v Sloveniji, kjer Waldorfska šola Ljubljana prav letos praznuje dvajseto obletnico obstoja. "To je dober razlog, da se ozremo v preteklost," pravi direktor Iztok Kordiš. "Prepričan sem, da smo pomembno obogatili slovenski šolski prostor, saj smo vanj vnesli drugačen – celovitejši pristop k poučevanju, ki ga prilagajamo otrokovim razvojnim fazam, pri čemer ves čas spodbujamo njegovo ustvarjalnost in čut za skupnost. Otrok ne delimo na dobre in slabe, pač pa v njih iščemo potenciale in jih poskušamo čim bolj razviti."

Kako se vaša šola razlikuje od običajne šole?
Od običajnih šol se razlikujemo predvsem po pristopu in po načinu dela. Če v drugih šolah nagovarjajo predvsem "glavo", lahko rečem, da pri nas nagovarjamo razvoj telesa, čustev, socialnih odnosov in seveda glave, torej vsega. Otrokov razvoj spremljamo od vrtca in osnovne šole do srednje šole, učni načrt in način poučevanja pa ustrezata njegovim razvojnim stopnjam. Pri tem se branimo prezgodnje intelektualizacije, saj se morajo otroci najprej okrepiti telesno in čustveno, šele potem gremo lahko naprej. Radi rečemo, da delamo za roko, glavo in srce, temu pa je prilagojen tudi urnik.

Posebnost urnika je tako imenovana glavna ura, ki je daljša od običajnih šolskih ur.
Tako je. Jutranja glavna ura ali "ura za glavo" traja dve polni uri. Takrat poučujemo matematiko, slovenščino, zemljepis … Te predmete poučujemo v epohah, ki običajno trajajo štiri tedne. Namen tega je, da se otroci bolj povežejo z obravnavano snovjo, ki jo tako tudi lažje obvladajo. Drugi predmeti, denimo tuji jeziki, ki zahtevajo več ponavljanja, so na urniku vse leto. Več ur je namenjenih tudi umetniškim in praktičnim predmetom. Pri teh predmetih učenci šivajo, pletejo ter oblikujejo kovino, les, kamen … Pri tem dobijo občutek za material, namesto da bi se o njem učili samo teoretično. Velik poudarek namenjamo tudi glasbi: vsi otroci, od prvega razreda naprej, igrajo flavto, v četrtem razredu se učijo violino, ves čas pojejo. S tem pri otrocih razvijamo občutek za ritem, ki je zanje zelo pomemben.

Na waldorfski šoli je poudarek na umetniškem poučevanju predmetov, ne le umetniških – tudi pouk matematike je umetnost. Kaj to pomeni? Kako konkretno poučujete matematiko?
Poučevanje je umetnost. Umetniško poučevanje matematike pomeni ustvarjalnosti pri predstavljanju snovi otrokom. Umetniki – učitelji morajo ugotoviti, kako se bodo otroci najbolje povezali s snovjo in jo razumeli. Poštevanko se denimo učijo v krogu, kjer si pomagajo ob pomoči ritma, z izštevankami in podobno. Matematika je prisotna tako v človeku kot svetu okrog nas, zato je poučevanje v nižjih razredih povezano z gibanjem in risanjem matematičnih form. Do pojmov prihajamo ob pomoči konkretnega sveta. Za dobro predstavljivost in razvoj živega mišljenja je treba zgraditi notranje slike, zato je matematična snov podana v obliki zgodb, dogodkov oziroma dogajanja v realnem življenju, šele nato sledi matematični zapis.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana Diana Anđelić

Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana Diana Anđelić

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Vsi Viva strokovnjaki