Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Peter Topić, psihoterapevt, o zasvojenosti s seksualnostjo in o spletni pornografiji


(stran 2 od 3)


Pa je ta odstotek realen?
Menim, da je odstotek v resnici precej višji, a tako kažejo tuje raziskave. Vprašanje je, koliko so raziskave o tej tematiki lahko natančne, saj je eden od pomembnih dejavnikov zasvojenosti prav zanikanje problema. V ZDA je že leta 2007 10 odstotkov uporabnikov interneta trdilo, da so zasvojeni z internetnim seksom in svojega vedenja ne morejo več nadzorovati. Vedeti pa moramo tudi, da je leta 2007 internet po svetu uporabljalo 322 milijonov ljudi, do 31. decembra 2011 se je njihovo število povečalo na skoraj 2,3 milijarde. Problema internetne pornografije se v resnici še nihče ni lotil resno raziskovati. Verjetno tudi zato, ker internetna pornografija nekaterim prinaša ogromne zaslužke.

Pričakujemo, da se bodo prave razsežnosti problema šele pokazale, saj se pri svojem delu vse pogosteje srečujem z generacijo, ki odrašča z internetom. Po podatkih raziskave v ZDA si dve tretjini učencev višjih razredov osnovnih šol in dijakov srednjih šol ogleduje pornografske vsebine na internetu, medtem ko delajo domačo nalogo. 34 odstotkovodstotkov teh mladostnikov svoje vedenje stopnjuje do te mere, da ga lahko brez dvoma označimo kot seksualno kompulzivno vedenje.Velik del teh mladostnikov bo imel v odraslosti težave z zasvojenostjo. Mladi so bistveno bolj ogroženi tudi zato, ker se s takimi vsebinami srečajo prezgodaj, povprečna starost je padla pod enajst let, takrat se njihovi možgani še razvijajo in so posledice zanje lahko neugodne.

Kakšne konkretno?
Preprosto – več vzburjenja in orgazmov kot človek doživi ob gledanjupornografije in internetnega seksa, manj privlačni so živi ljudje in manj zanimiva in zadovoljujoča je običajna spolnost.Japonska zagotovo ni dežela represivnih stališč o spolnosti, a raziskave med mladimi tam kažejo, da kar 40 odstotkov mladih fantov ne zanima več spolnostz resničnimi ženskami, ampak le še virtualni seks preko interneta.

Pri razlagi tega fenomena si lahko pomagamo z definicijo zasvojenosti, ki jo je aprila lani izdalo Ameriško združenje za medicino zasvojenosti ASAM, ki pravi, da je zasvojenost predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nedelovanje takih sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, psihološki, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj. Raziskave kažejo, da bolezen zasvojenosti vpliva na delovanje nevrotransmiterjev in interakcije v možganskem nagrajevalnem krogu, kar povzroča zasvojensko vedenje, ki izpodriva zdrave oblike vedenja, medtem ko spomini na pretekle izkušnje s hrano, spolnostjo, alkoholom in drugimi mamili sprožijo hlepenje in željo po ponovnem zasvojenskem vedenju. Poleg tega se pri tej bolezni spreminjajo tudi nevronske povezave v možganih, ki uravnavajo nadzor nad impulzi in vplivajo na presojo.Zato se zunanjemu opazovalcu vedenje zasvojenih pogosto zdi nelogično. Internetni seks občutek vzburjenosti stopnjuje bistveno drugače kot resnični seks.

Razumeti moramo tudi, da internetna pornografija in internetni seks ni Playboy. Internet v hipu ponudi vse, v neomejenih količinah in v najbolj vznemirljivih ali celo prepovedanih različicah. Motiv za seks pri zasvojenih s seksualnostjo je redko želja po resničnem spolnem zbližanju ali spolna sla, pogosteje sta motiv jeza in erotiziran bes. Tako se lahko tudi ogledovanje pornografskih vsebin napaja iz ponotranjenega in potlačenega besa, ne pa iz želje po spolnosti. Izživljanje potlačenih čustev je na internetu zelo preprosto, zaradi prej omenjenih dejavnikov anonimnosti, dostopnosti in nizkih stroškov.

Težava nastane, ker ljudje zelo hitro razvijejo toleranco in to, kar so gledali včeraj, danes ne zadošča več za enak občutek vzburjenja in zadovoljitve. Da bi doživeli enako raven ugodja potrebujejo nove in močnejše dražljaje.V iskanju "nečesa", kar bo zapolnilo notranjo praznino, nekateri ljudje pozabijo na človeške omejitve in se slepijo, da so neranljivi in da tako vedenje nima posledic ne zanje ne za druge. Vse zasvojenosti, povezane z internetom, predstavljajo svojevrstne izzive, tako za ljudi, ki so se znašli v stiski, kot za strokovnjake, ki se srečujejo s tovrstno problematiko.

Otroke spolnost seveda zanima, toda ali je primerno, da jim pustimo, naj jo odkrivajo na internetu? Kdaj naj posežemo vmes, ker je teh vsebin za mladostnika preveč?
Težko je reči, kaj je preveč. Predvsem sem prepričan, da se moramo z mladostniki pogovarjati. Nisem pristaš popolnega nadzora, a ne smemo biti naivni in dobro je vedeti, kaj naši otroci gledajo in delajo na internetu. S prepovedjo jih bomo samo še bolj spodbudili k obisku prepovedanih vsebin. Pogovarjajmo se o tem, kakšen profil imajo na Facebooku. To je zelo pomembno, saj so socialna omrežja že zdavnaj prerasla njihov prvotni namen.

Zasvojenost se lahko in se danes pogosto začne popolnoma nedolžno. Dejavniki tveganja za razvoj zasvojenosti, ki so veljali v preteklosti in so povezani z dednostjo, z disfunkcionalnim primarnim družinskim okoljem, travmami in zlorabami preprosto niso več pogoj, ko gre za zasvojenosti povezane z internetom. To pa tudi pomeni, da nihče med nami ni več neranljiv. Človeški možgani preprosto niso oblikovani za tako raven stimulacije, kot jo omogočajo nekatere droge in dolgotrajna uporaba visoko stimulativnih vsebin. Tudi starejši ljudje, stari nad petdeset, šestdeset let, ki nikoli niso izkazovali kakršnegakoli kompulzivnega vedenja, so ranljivi in se lahko že v nekaj mesecih razvijejo vedenje povezano z vsebinami na internetu, ki zelo hitro lahko preraste v zasvojenost.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd