Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Nobelovec prof. Harald zur Hausen o cepljenju proti HPV

Prof. Harald zur Hausen: »Menim, da je glavni argument za cepljenje dečkov to, da bi s tem povečali verjetnost, da za vselej izkoreninimo tovrstne okužbe in bolezni, ki jih povzročajo. Če naj to dosežemo v doglednem času, bi morali cepiti oba spola. Če bomo cepili samo dekleta, bomo najbrž dosegli enake rezultate, le da veliko, veliko pozneje.«
Prof. Harald zur Hausen: »Menim, da je glavni argument za cepljenje dečkov to, da bi s tem povečali verjetnost, da za vselej izkoreninimo tovrstne okužbe in bolezni, ki jih povzročajo. Če naj to dosežemo v doglednem času, bi morali cepiti oba spola. Če bomo cepili samo dekleta, bomo najbrž dosegli enake rezultate, le da veliko, veliko pozneje.« (Foto: Diana Anđelić)

Raka materničnega vratu bi prej premagali, če bi cepili tudi dečke

Odkritje, da raka materničnega vratu (RMV) povzroča okužba z virusi HPV, je pripeljalo do revolucionarnega preboja v boju proti raku – do prvega cepiva proti raku, ki je že nekaj let v rabi tudi v Sloveniji. Za to gre zahvala prof. Haraldu zur Hausnu, pionirju moderne virologije, ki je že leta 1976 postavil hipotezo o povezavi med okužbo s humanimi virusi papiloma (HPV) in RMV, kar je tudi dokazal in za to leta 2008 prejel Nobelovo nagrado za medicino. Med njegovim obiskom v Ljubljani, kjer se je mudil na povabilo Inštituta za mikrobiologijo, smo tega vrhunskega strokovnjaka prosili za mnenje o cepljenju proti HPV, ovirah na poti do višje precepljenosti in kako jih preseči, pa tudi o tem, kaj si lahko obetamo v prihodnosti. Večjega strokovnjaka in boljšega poznavalca bi težko našli, zato smo prepričani, da boste njegovemu razmišljanju in viziji prisluhnili enako pozorno, kot smo mi.
Vaše odkritje, da raka materničnega vratu (RMV) povzročajo virusi HPV, je vodilo do razvoja cepiva, ki je že nekaj let v rabi tudi v Sloveniji. V okviru nacionalnega programa cepljenja se Slovenija s približno polovico cepljenih šestošolk uvršča približno na sredino. Precepljenost se zelo razlikuje od države do države. Kateri so po vašem mnenju glavni vzroki, da je tako?
Razočaran sem, da se starši obotavljajo pri odločanju o cepljenju svojih hčerk. To je deloma posledica dejstva, da starši nimajo dovolj informacij, deloma pa tudi posledica nezadostne informiranosti zdravstvenih delavcev in tistih, ki vodijo zdravstveno politiko, pri čemer nimam v mislih Slovenije. Obstajajo še drugi razlogi, zaradi katerih se starši ne odločijo za cepljenje svojih hčerk. Nekateri se bojijo, da bodo s tem vplivali na večjo promiskuiteto, včasih gre za verske predsodke, nekatere zadržke pa gre pripisati tudi razlogom, ki jih ne morem dobro razumeti. Takšna je denimo ideologija nasprotovanja vsakršnemu cepljenju, saj naj bi se s tem vmešavali v naravni potek okuženosti. Pri starših je opaziti tudi nekakšno sramežljivost oziroma zadržanost, da bi se s svojimi najstniki sploh pogovarjali o boleznih, ki se prenašajo po spolni poti.

Četudi je cepivo učinkovito in varno, ga obdajajo številne kontroverze. Zakaj menite, da je tako? Nemara zato, ker preprečuje spolno prenosljivo bolezen?
Do kontroverz je najprej prišlo zaradi drugih razlogov, in sicer zaradi vrste poročil o resnih neželenih učinkih. Zlasti v prvih dveh letih po uvedbi cepljenja je bilo kar nekaj poročil o smrtnih primerih ter o nevroloških in drugih hudih zapletih, povezanih s cepljenjem. Kolikor vem, so vse te primere, zlasti smrtne, podrobno raziskali in pri tem niso našli nobenega dokaza, da jih je povzročilo cepljenje. V Avstraliji so pri 300.000 cepljenih deklicah zabeležili 25 resnejših neželenih učinkov, po skrbnem preučevanju pa se je izkazalo, da so bili s cepljenjem povezani le trije primeri – v vseh treh je šlo za alergijo na beljakovine v cepivu. To pomeni le en resnejši neželen učinek na 100.000 cepljenj, kar je precej manj kot pri cepivih, s katerimi cepijo majhne otroke. Seveda nobeno cepljenje ni popolnoma brez tveganja in neželenih učinkov. Na drugi strani se je treba zavedati prednosti cepljenja, ki v veliki večini preprečuje RMV in obenem pomembno zmanjšuje število kirurških posegov zaradi predrakavih sprememb. To sicer še ni v celoti dokazano, kajti od okužbe do nastanka raka mine od petnajst do petindvajset let. Cepivo je prve klinične poskuse prestalo pred osmimi, devetimi leti, v uporabi pa je šele pet, šest let, torej bomo morali na statistično pomembne dokaze o zmanjševanju RMV počakati še kakih deset, petnajst let. Ker smo že zdaj priča statistično pomembnemu zmanjšanju predrakavih sprememb, lahko z veliko gotovostjo pričakujemo, da se bo to pokazalo tudi pri statistiki RMV.

V nekem intervjuju ste izjavili, da so cepljenje proti okužbam s HPV promovirali zelo agresivno. Če je cepivo tako učinkovito, zakaj to ni bilo dobro? Nekateri celo menijo, da je zadržke sprožila prav promocija cepljenja...
Vsekakor menim, da so cepljenje promovirali agresivno, dodatna težava pa je v ceni cepiva. Menim, da je predrago, čeprav se je treba zavedati, da so stroški morebitnega kirurškega zdravljenja neprimerno višji. Tudi oskrba po kirurški obravnavi je povezana z visokimi stroški. Psihološko breme je ogromno.

Poleg tega so se pri promociji usmerili skoraj izključno na zaščito pred rakom, malce pa so zanemarili preprečevanje predrakavih sprememb. V Nemčiji beležijo približno 6500 primerov RMV na leto, kar je v primerjavi z rakom dojke in drugimi raki razmeroma malo. Obenem pa več kot 140.000 tisoč žensk, torej 25-krat toliko, prestane kolposkopijo, biopsijo in konizacijo, ki povzročajo številne dodatne zaplete, tako ob zanositvi kot v nosečnosti, poleg tega pa povečujejo število prezgodnjih porodov in splavov.

Ker me ne plačuje nobena farmacevtska družba, lahko o koristih cepljenja govorim povsem nepristransko. Čeprav se mi zdi cepivo predrago, je izredno učinkovito, skrbi, povezane z neželenimi učinki, pa so veliko pretirane. Ne pozabimo, da je preprečevanje najučinkovitejši in stroškovno najbolj upravičen način dela v medicini.

Odločitev staršev za cepljenje je prostovoljna. Zakaj je privolitev staršev tako pomembna? Staršem se pogosto zdi, da gre za prelaganje bremena odgovornosti nanje. Te odgovornosti se bojijo in se sprašujejo, čemu je potrebna njihova privolitev, če je cepivo varno in učinkovito?
V Sloveniji do tega vprašanja prihaja, ker so druga cepljenja obvezna – pri nas, v Nemčiji, so vsa prostovoljna. Menim, da je to stvar zagovorništva, informiranosti, priporočanja, razlaganja. Gre za to, da zdravstveni delavci in oblasti ljudem ustrezno predstavijo pravo vrednost cepljenja. Vedno znova me preseneča, ko med pogovori ugotavljam, da so številni zdravniki slabo informirani, najhuje od vsega pa je, da nekateri med njimi posledično celo zavračajo in odsvetujejo cepljenje.

V Sloveniji so v nacionalni program cepljenja vključene enajstletne deklice, slovenski strokovnjaki pa podpirajo cepljenje deklic in dečkov. Konec oktobra je stroka v ZDA izdala priporočila za cepljenje enajstletnih dečkov. Vi ste znan zagovornik cepljenja dečkov. V nekem intervjuju ste celo dejali, da bi dosegli še boljše rezultate, če bi cepili samo dečke. Zakaj? Se vam zdi, da družba lažje sprejema dejstvo o spolni dejavnosti dečkov?
Fantje med 15. in 25. letom so navadno bolj promiskuitetni od svojih vrstnic. Enako kot dekleta se tudi fantje že na začetku spolnega življenja okužijo s HPV in nato virus prenašajo na svoje partnerke. Prepričan sem, da bi preprečili več primerov RMV, če bi cepili samo fante, kot če cepimo samo dekleta. Toda bodimo stvarni. Cepiti bi morali tako dečke kot dekleta. Dečki imajo od cepljenja še dodatne koristi, saj preprečuje tudi vrsto drugih rakov, denimo raka glave in vratu ter penisa in zadnjika, ki je pri moških pogostejši kot pri ženskah, povzročajo pa ga isti virusi kot RMV. Menim, da je glavni argument za cepljenje dečkov to, da bi s tem povečali verjetnost, da za vselej izkoreninimo tovrstne okužbe in bolezni, ki jih povzročajo. Če naj to dosežemo v doglednem času, bi morali cepiti oba spola. Če bomo cepili samo dekleta, bomo najbrž dosegli enake rezultate, le da veliko, veliko pozneje. Prav zato zagovarjam cepljenje dečkov v isti starostni skupini kot dekleta, torej med devetim in štirinajstim letom. Že pred časom sem skupaj s kolegom objavil znanstveni članek o koristi cepljenja dečkov. Pri zdravstvenih delavcih je največje negodovanje povezano s stroški cepljenja, toda ti argumenti preprosto ne vzdržijo. Še ena pomembna posledica okužb s HPV so genitalne bradavice, ki nastopajo pri obeh spolih, eno od cepiv pa jih preprečuje v približno 90 odstotkih. To je še en močan argument za cepljenje dečkov. In ne nazadnje: tu je še odgovornost do drugega spola, ki se mi tudi zdi nadvse pomembna.

Kako bosta po vašem mnenju navzkrižna zaščita in morebitna dodatna učinkovitost vplivali na presejalne programe za RMV? Jih v prihodnosti nemara sploh ne bomo več potrebovali, kot je nedavno zapisal neki novinar?
Presejanje vsekakor še vedno potrebujemo, saj zdajšnje cepljenje še ne pokriva od 20 do 30 odstotkov RMV, torej bo s presejanjem nujno nadaljevati. Toda presejalne metode se bodo zagotovo spremenile, pravzaprav se to že dogaja. Namesto običajnih citoloških preiskav bo večji poudarek na iskanju in prepoznavanju visokorizičnih tipov HPV. Nekatere študije namreč kažejo, da te metode bolje napovejo tveganje za razvoj malignih tumorjev kot zdajšnje citološko presejanje. Spremenilo se bo tudi jemanje brisov. Kot so testno poskusili v Indiji, si bodo ženske najbrž same jemale brise, ki jih bodo potem testirali na HPV. To bo spremenilo delo citologov, saj bodo imeli manj dela s to vrsto raka, v določeni meri pa bo vplivalo tudi na delo ginekologov, ki se bodo manj ukvarjali s predrakavimi spremembami, seveda le ob zadostni stopnji precepljenosti. Manj bo tudi biopsij in kirurških posegov, kot se že dogaja v Avstraliji, kjer imajo najvišjo stopnjo precepljenosti.

V prihodnosti pričakujemo tudi devetvalentno oziroma druga večvalentna cepiva. Kaj bo to pomenilo za preprečevanje RMV in drugih rakov, povezanih s HPV?
Dve podjetji razvijata osemvalentno oziroma devetvalentno cepivo, ki bosta ščitili pred osmimi oziroma devetimi tipi HPV in preprečevali več kot 90 odstotkov okužb, ki povzročajo RMV. Gre za pomemben napredek, vendar upam, da to ne bo pomenilo dodatne podražitve cepiva. Cepiva razvijajo tudi v drugi smeri: omogočila naj bi nastanek protiteles na specifičnem mestu aminokislinske sestave manjšinske beljakovine L2, ki jo skupaj z večinsko L1 najdemo na ovoju virusa. Zamisel o cepivu, ki bi ščitilo pred okužbo s tako rekoč vsemi tipi HPV, je znana že nekaj časa. Vse skupaj je že v predklinični fazi raziskovanja in pričakujem, da utegnemo takšno cepivo dobiti v bližnji prihodnosti.

Kateri so po vašem mnenju ključni izzivi pri raziskovanju raka v prihodnosti?
Veliko jih je, tako z vidika preprečevanja kot tudi diagnosticiranja in zdravljenja. Ker je moje delo usmerjeno v preventivo, sem prepričan, da bi morali natančneje raziskati in razumeti vzroke za razvoj raka. Vemo, da nekatere genetske spremembe povečajo tveganje za razvoj raka, vendar te spremembe same po sebi niso dovolj. V zadnjih desetletjih smo odkrili povezavo med rakom in okužbo, toda tudi v tem primeru ne gre za neposredno posledico okužbe. Drugače povedano, raka ne povzroči okužba, pač pa je vedno potrebna genska modifikacija v celici, na specifičnem mestu v genski kaskadi. Ta mehanizem se je najbrž razvil med evolucijo, da bi nas v normalnih primerih zaščitil pred tem, da se ne bi iz vsake okužbe razvil rak. Rak se razvije šele ob dodatnih mutacijah celice, ki jo povzročijo nekateri zunanji dejavniki, kot je denimo kajenje. To je dobro vedeti. Menim, da smo pri raziskovanju raka naredili zgodovinsko napako, ko smo se tako osredotočili na kemično, fizično in biološko karcinogenezo, pri tem pa smo spregledali, da vsi ti dejavniki delujejo kot celota. To je nadvse pomembno razumeti.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

cepljenje , hpv , rak materničnega vratu , humani papiloma virus , presejalni program

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.