Prof. dr. Christian Gostečnik: Kdor vara, vara sebe

Prof. dr. Christian Gostečnik, klinični psiholog in teolog
Prof. dr. Christian Gostečnik, klinični psiholog in teolog (Foto: Diana Anđelić)

"Vedno bomo čakali na svojo veliko ljubezen, težava pa je v tem, da bomo dobili le konja brez princa. Zavedati se moramo, da je odnos garanje. Odnos ni le prilagajanje, vanj je treba dati najboljšega sebe, le tako bomo lahko srečni," poudarja klinični psiholog in teolog prof. dr. Christian Gostečnik. Kot zakonski in družinski terapevt deluje v okviru Frančiškanskega družinskega instituta, ki ga tudi vodi. "Terapevti ugotavljamo, da nekateri živijo skupaj tudi po dvajset let, a se nikoli niso zares odločili drug za drugega. Še vedno živijo v svetu preteklosti in se počutijo nenehno ogrožene. To je narobe," opozarja dr. Gostečnik, "za odnos se je treba odločiti, partnerju zaupati in ga spoštovati, z njim sočustvovati, se pogovarjati, dogovarjati in sodelovati."

Srečujemo se s krizo, ki ni le finančna, ampak vse bolj tudi kriza vrednot. Ali se to kaže tudi v partnerskih odnosih?
Kriza je vsepovsod in nemara najhujša je prav kriza vrednot. Seveda to ne pomeni, da nimamo vrednot, pač pa, da jih zanemarjamo. Začeli smo se ukvarjati z drugimi, predvsem gmotnimi stvarmi, pozabili pa na tisto, kar zares šteje. Na drugi strani – in protislovno – pa kriza lahko prinese tudi veliko novega, optimističnega in pozitivnega. Sili nas namreč v prevrednotenje vrednot. Tudi v odnosih. Moški si danes želijo žensko, ki jih bo razumela, potrdila in z njimi sodelovala; ženske si želijo nekoga, ki bo z njimi sočustvoval, ki bo čutil njihovo telo, razmišljanje in čutenje. Ljudje niso več, tako kot nekoč, skupaj zaradi preživetja, drug drugega ne potrebujemo več zaradi socialne varnosti. Odnosi so se prestrukturirali, drug od drugega pričakujemo veliko več.

Je torej tradicionalna osnovna oblika družine v krizi?
Če govoriva o družini, ki je temeljila predvsem na zagotavljanju socialne varnosti, je ta oblika družine zagotovo v krizi, sama ideja o družini pa ni v krizi in tudi nikoli ne bo. Družina, bližina, sodelovanje, pripadnost … vse to so vrednote, po katerih hrepenimo. Res pa je, da so partnerski odnosi vedno v krizi, saj gre za odločitve dveh posameznikov, ki skupaj ustvarjata odnos. Danes ne velja več miselnost, ki je bila nekaj časa zelo priljubljena, po kateri ti uresničuješ mene in jaz uresničujem tebe, pač pa je posameznik tisti, ki se odloča in poskuša kar najbolje graditi odnos.

Tudi iskanje partnerja je zdaj dolgotrajnejše kot včasih. Marsikdo čaka princa na belem konju. Ali sploh obstajajo?
Vedno bomo čakali na svojo veliko ljubezen, težava pa je v tem, da bomo dobili le konja brez princa. Zavedati se moramo, da je odnos garanje. Odnos ni le prilagajanje, vanj je treba dati najboljšega sebe, le tako bomo lahko srečni. Ali če izhajamo iz starševske pozicije: oče je lahko srečen le, če ga sin spoštuje, zato bo naredil vse, da ga bo sin občudoval in spoštoval.

Zaradi hitrih in nenehnih sprememb ter negotovosti, ki spremljajo današnji čas, v ljudeh narašča potreba po varnosti in stalnosti, kljub temu pa se vse pozneje odločajo za resne zveze. Kako si to razlagate?
Ljudi je strah. Strah jih je pripadnosti, bližine in morebitnega razočaranja. Zakaj bi se nekomu popolnoma odprli in bili potem prevarani, zapuščeni, zavrženi? Zakaj bi sploh tvegali? Bojimo se čustvene navezanosti, hitro se počutimo ogrožene. Sploh Slovenci, ki smo že kot narod zelo razcepljeni. Vse je belo in črno, vmes ni ničesar. Najbrž je to posledica vseh naših zgodovinskih travm, ki jih nismo nikoli resnično reševali.

Po vašem mnenju torej na odnose vpliva tudi kolektivna obremenjenost naroda?
Hude travme in krize se vedno kažejo tudi v medosebnih odnosih. Težke travme se selijo v pet naslednjih generacij. Mi smo zdaj četrta generacija in obremenjenost z dogodki iz polpretekle zgodovine je še vedno prisotna, še vedno nas deli. Tudi zaradi tega se bojimo navezanosti, ki bi nas lahko prizadela.
Članek se nadaljuje »


Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki