Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

prof. dr. Ervin Podgoršak, profesor na Univerzi McGill v Montrealu, svetovno znani medicinski fizik

prof. dr. Ervin Podgoršak
prof. dr. Ervin Podgoršak (Foto: Diana Anđelić)

Kako uničiti rakaste celice, ne da bi pri tem poškodovali zdravih

Medicinska fizika je razmeroma mlada veja fizike, ki se izjemno hitro razvija. Številne nove metode za diagnozo in zdravljenje rakavih obolenj so namreč v osnovi fizikalne; delo fizikov pa je zelo pomembno tako pri razvoju teh metod kot pri njihovi klinični uporabi. Eden od vodilnih strokovnjakov na tem področju je Slovenec, prof. dr. Ervin Podgoršak, profesor na Univerzi McGill v Montrealu, ki že več kot štirideset let živi in dela v Kanadi. Je dobitnik številnih priznanj, med drugimi tudi Coolidgeve nagrade, ki je eno od najpomembnejših priznanj v medicinski fiziki, in zlate medalje Kanadskega združenja medicinskih fizikov.
Zdrav človek ima tisoč želja, bolan eno samo. Večina dela medicinskih fizikov je posredno povezanega z ljudmi, ki imajo samo to, edino željo, ste dejali med enim od svojih nastopov. Vaše delo je tesno povezano z bolniki, kam bi ga torej uvrstili? V zdravstvo ali znanost – ste predvsem fizik ali medicinec?
V prvi vrsti sem fizik. Medicinski fizik je fizik, ki dela v medicini. To je poklic, ki je idealen za človeka, ki ima rad fiziko in ima občutek za ljudi.

Diplomirali ste iz tehnične fizike in se nato odločili, da svoje znanje uporabite v medicini. Kako to, da ste se odločili za medicino?
Povsem slučajno. Ko sem začel študirati fiziko, si nisem niti predstavljal, da se bom pozneje ukvarjal z medicinsko fiziko, te panoge takrat sploh nismo zares poznali, saj je bila še v povojih. Potem ko sem diplomiral v Ljubljani, sem študij fizike nadaljeval pri prof. Cameronu v ZDA, ki je bil velik strokovnjak za merjenje sevalne doze s termoluminiscenco. Prav termoluminiscenca pa je bila tudi tema moje diplomske naloge, ki sem jo v Ljubljani napisal pod mentorstvom prof. Mihajlovića. Ker se je prof. Cameron zelo zanimal za uporabo fizike v medicini, sem se pri njem seznanil s pomembnostjo te panoge. Podoktorski študij sem nadaljeval v kanadskem Torontu, pri prof. Haroldu Johnsu, enemu od velikanov medicinske fizike. Vse skupaj se je torej zgodilo bolj ali manj naključno. V tujino sem šel študirat fiziko, vendar so se stvari obrnile tako, kot so se.

Spomnim pa se, da smo v prvem letniku študija fizike videvali, kako so bolnike z Onkološkega inštituta s kombijem redno vozili na Institut Jožef Štefan, kjer so jih obsevali na betatronu. To je bilo pred štiridesetimi leti, ko medicinske fizike kot samostojne znanstvene veje še nismo poznali. Zanimivo pa je, da so imeli slovenski bolniki že takrat  dostop do modernih obsevalnih metod, le da so jih obsevali z napravami, katerih osnovni namen je bilo raziskovalno delo in ne klinična uporaba.

Danes ste eden od najuglednejših medicinskih fizikov, ne le v Severni Ameriki, temveč tudi v svetu. Se je bilo težko prebiti, prišli ste namreč iz razmeroma majhne in manj znane države?
V Ljubljani sem dobil zelo dobro osnovno znanje fizike, tako da v ZDA nisem imel nikakršnih težav s prilagajanjem študiju, ki je malce drugačen kot pri nas. S trdim delom, vendar brez težav sem končal podiplomske študije, opravil magisterij in nato še doktorat iz fizike. Na Univerzi v Torontu sem kot podoktorski študent študij nadaljeval pri enem od najbolj priznanih medicinskih fizikov v svetu, prof. Johnsu, in nato dobil službo na Univerzi McGill v Montrealu, kjer sem bil od 1991 do 2008 direktor akademskega oddelka za medicinsko fiziko, od leta 1979 do 2008 pa direktor oddelka za medicinsko fiziko v Montrealski splošni bolnišnici. Leta 2008 sem administrativne dolžnosti predal mlajšim kolegom, še vedno pa sem redni profesor za medicinsko fiziko na Univerzi McGill.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

rak , zdravnik , bolnik , zdravstveno varstvo , zdravljenje raka , darja zgonc , rakava obolenja , zdravstveni sistem , medicinska fizika

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.