Intervju: Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, o prostovoljstvu

Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije
Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije (Foto: Diana Anđelić)

Aktivirajmo se! Vsakdo lahko pomaga!

Združenje Slovenska filantropija je nevladna človekoljubna organizacija, ki v Sloveniji deluje že osemnajst let. Iz manjšega združenja prostovoljcev, ki je pomagalo beguncem iz Bosne in Hercegovine, so se razvili v veliko in močno nevladno organizacijo z zaposlenimi strokovnjaki, ki pod svojim okriljem združuje 650 prostovoljskih organizacij. S svojim delom širijo in promovirajo prostovoljno delo ter hkrati gradijo solidarnost ter tkejo socialne mreže. Prostovoljci s svojim delom ne samo izboljšujejo življenje ljudi, temveč tudi opozarjajo na luknje v sistemu in socialne krivice, pravi izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. "Poleg promocije prostovoljstva je namen našega združenja tudi vstopati na področja, ki jih država s svojimi ustanovami ne pokriva (ali ne dovolj). Prostovoljci se s svojim delom, s pomočjo ali z zagovorništvom odzivajo na tovrstne nepravilnosti." Takšna prostovoljska projekta sta ambulanta Pro bono, v kateri več petdeset zdravnikov in strokovnjakov prostovoljno pomaga osebam brez zdravstvenega zavarovanja, ter zagovorništvo pravic migrantskih delavcev.

Smo v Sloveniji naklonjeni prostovoljskemu delu, ali radi pomagamo?

V Sloveniji bi težko našeli kultiviranega človeka, ki bi o tem razmislil in nato dejal, da gre za izgubo časa. Veliko je tudi ljudi, ki so prostovoljci, vendar tega ne razglašajo. Mislim, da to kaže na dejstvo, da prostovoljstvo v naši družbi nima primerne veljave. Tudi zato si v Slovenski filantropiji prizadevamo za zakon o prostovoljstvu, ki bi prostovoljsko delo umestil v pravni red. Žal je pri nas tako, da pravni red navadno pomeni tudi naš vrednostni sistem. Upam, da bo imel zakon tak vpliv, bomo videli.

Je v teh hitro spreminjajočih se in negotovih časih vse več ljudi, ki so pripravljeni pomagati?

Mislim, da število prostovoljcev res narašča. Gospodarska kriza je vsekakor lahko tudi povod za začetek tovrstnega delovanja. Ugotovitev, da stvari niso samoumevne, je že lahko korak proti odločitvi za sodelovanje. Vseeno pa je treba že od otroštva naprej gojiti prostovoljsko delo, solidarnost med ljudmi in zavedanje, da smo povezani, da ne moremo eden brez drugega. Koristna je tudi samozavest, ki je posledica zavedanja, da lahko nekaj prispevam, da je moj prispevek pomemben. Tudi zaradi tega veliko delamo po šolah in v vrtcih – s tem že otrokom pokažemo, kako si lahko pomagamo, in jim približamo idejo prostovoljstva. Letos, ko je evropsko leto prostovoljstva, nameravamo otrokom nameniti še več pozornosti. Upam, da bomo kot družba ugotovili, da je spodbujanje solidarnosti med ljudmi morda vsaj enako pomembno kot spodbujanje tekmovalnosti.


Prostovoljsko delo je zagotovo eden od temeljnih kamnov krepitve solidarnosti in tkanja socialnih mrež …

Da, prav zaradi tega je tako zelo pomembno, v obdobju gospodarske krize pa še toliko bolj. Spodbujanje solidarnosti je zagotovo zdravo. Tako kot ima skrb zase za posledico bolj zdravo osebo, ima skrb za svojo okolico za posledico bolj zdravo družbo. Ljudje potrebujmo varnost, menim, da je to ena od osnovnih potreb. Če družba spodbuja solidarnost, če obstajajo organizacije in posamezniki, ki so pripravljeni vskočiti, kadar je to potrebno, se bomo v takem okolju počutili varne. Recimo: izguba zaposlitve lahko danes doleti vsakogar. Prek prostovoljskega dela pa lahko brezposelna oseba – bodisi kot prejemnik pomoči bodisi kot prostovoljec – ostane vključena v socialne mreže, ki mu dajejo potrebno varnost. Kot prostovoljec ohrani delovno vitalnost, vendar zaradi novih okoliščin ne izgublja samozavesti, obenem pa pridobiva znanje in veščine.


Na katerih področjih se je prostovoljsko delo še izkazalo?

Menim, da je prostovoljstvo neprecenljivo na socialnem področju, pri reševanju življenj in v obliki pomoči pri naravnih nesrečah. To ne pomeni, da na drugih področjih tovrstno delo ni potrebno, res pa je, da se na teh pomoč zelo pozna in neposredno vpliva na življenje ljudi. Izjemno pomembna sta tudi zagovorništvo in skrb za spoštovanje človekovih pravic. Mislim, da bi se morali ljudje pri tem veliko bolj vključevati. Potem je tu še odnos do narave, živali. Povsod bi bilo lahko več prostovoljskega angažiranja ljudi. Neprecenljiva je pomoč človeku, ki je osamljen ali bolan, pomoč starejšim osebam, pomoč otroku z učnimi težavami, katerega starši nimajo dovolj denarja, da bi plačali inštruktorja, pomoč tujcu, ki si mora tu vzpostaviti novo življenje … Veliko pomeni tudi vključevanje brezposelnih v prostovoljske dejavnosti.
Članek se nadaljuje »


Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Vojko Kanič

prim. doc. dr. Vojko Kanič dr. med. spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki