Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Intervju: Tomo Križnar – svetovni popotnik, pisatelj, človekoljub in borec za mir v Afriki


(stran 3 od 4)


Kako obvladujete to napetost?
Vse, kar počnem, počnem z namenom, da bi rešil nas in ne njih, kajti oni niso tako zelo ogroženi, in ker so bolj povezani z naravo, imajo večje možnosti za preživetje kot mi. V hribih se razstrupiš in lahko začneš razmišljati o vseh teh stvareh. Pogled in dojemanje očisti tudi post, zato se vsako leto aprila ali maja postim in kakih deset dni pijem samo vodo, jeseni pa nekaj časa jem samo grozdje. Zahodna filozofija tega seveda ne podpira, saj s tem ni mogoče služiti. Če živiš za nekaj več, imaš vitalno silo; to ni mogoče, če se naješ mesa, gledaš filme in se zavališ v posteljo. Treba je biti junak v svojem filmu. Zdi se mi, da današnji mladi nimajo nobene volje in moči več, saj slutijo, da je vse zaprto – in če mladi nimajo moči, ni nikogar, ki bi svet potiskal naprej.

Kakšno je vaše sporočilo mladim?
Sam imam tri otroke: sin je star sedemindvajset let, starejša hči dvaindvajset in mlajša deset let. Starejša otroka sta že popolnoma apatična in nočeta podpirati tega sveta, ne vesta pa, kakšnega je treba graditi. Moja dolžnost je prepričati ljudi, naj se žrtvujejo in gredo v Afriko, kjer bi lahko organizirali proizvodnjo, spodbujali kmetijstvo, učili po vaseh … Tistim pa, ki tega niso zmožni, priporočam, naj gredo in se vsaj razstrelijo na Trgu nebeškega miru v Pekingu. Tako bodo vsaj za trenutek začutili svojega duha in se zavedali dejstva, da so živi.

Na ta poziv se jih verjetno ne odzove prav veliko. Na svojih poteh ste pogosto naleteli na številne ovire, videli ste veliko gorja. Kaj je tisto, kar vas žene naprej, da ne obupate?
Vsak dan znova se moram potruditi, da ne zapadem v obup, kar se hitro zgodi, če se zapustim. Če tri dni ne izvajam joge, ne opravljam dihalnih vaj in začnem živeti tako, kot živi večina ljudi, se tudi mene kmalu poloti kolektivna apatija, ki ji je težko ubežati. Vitalno energijo nam ugaša zavest oziroma razum, saj narava hoče, da smo vseskozi v gibanju, v letu, kot ptice na nebu. Razum je tisti, ki nam kaže obup, zato ga je treba nenehno obvladovati, ga vsak dan posebej premagovati … Naša civilizacija je pred propadom, jaz pa se s tem nočem sprijazniti, zato se proti temu borim z vso svojo vitalno silo. Že moj oče je bil borec. Kot upornik proti fašizmu je bil zaprt v taborišču Dachau, o čemer je pozneje napisal knjigo z naslovom Ne vdaj se, fant. V njej pravi, da taborišča niso preživeli tisti, ki so skrbeli samo zase, marveč tisti, ki so bili solidarni z drugimi in so delali za dobro vse skupine.

To je to za kar skušam navdušiti mlade pod 35 leti, ki jim niso pustili nič od velike požrtije in imajo največjo motivacijo nekaj ukreniti, v svoji novi knjigi Nafta in voda. Nisem prepisoval, ampak sem skušal stopiti v mokasine poslednjih “divjakov” v Afriki, Aziji, Ameriki in Evropi in hoditi z njimi deset let.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Tomo Križnar Diana Anđelić

Tomo Križnar Diana Anđelić

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd