Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Intervju: prof. dr. Borut Geršak, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKCL


(stran 4 od 4)


Če se vrneva k transplantacijam. Kdaj bo nastopil čas, ko bo lahko umetno srce v celoti nadomestilo podarjeno človeško srce?
Ta čas je že nastopil, vsaj kar zadeva tehnologijo, vendar je še kar nekaj podrobnosti, ki nam to preprečujejo, čeprav je srce od vseh organov še najlažje nadomestiti z umetnim. Veliko težje je nadomestiti ledvico, pljuča ali jetra. Srce lahko nadomestimo s črpalko, težava pa v požrešni tehnologiji, predvsem energiji. Kako zadostiti potrebi po tej energiji? Z električnim napajanjem? Morda, toda če bi iz telesa molele žice, bi bila možnost okužb večja. Problem ostajajo tudi možnosti okužb in strdkov. Tehnologija, ki nam je na voljo, še ni tako dobra, da bi lahko v celoti nadomestila vse prednosti naravnega človeškega srca.

Ali kirurgi kdaj opazite, da se duševnost ljudi s presajenim srcem spremeni?
Zanimivo vprašanje in tudi odgovor bo tak. Obstajajo resne raziskave, v okviru katerih so primerjali spremembe v vedenju prejemnikov srca z vedenjem darovalcev (prejemniki ne vedo, kdo so njihovi darovalci, op. p.). Ugotovili so, da so se prejemniki dejansko nekoliko spremenili ter v vedenju in razmišljanju postali podobni svojim darovalcem.

Kako ocenjujete skrb Slovencev za zdravje srca?
Težko bi govoril na splošno, lahko pa povem za krog ljudi, v katerem se gibam sam. Opažam, da ljudje v zadnjih letih posvečajo veliko večja pozornost zdravemu življenjskemu slogu. Pazijo na prehrano in pijačo, omejujejo nezdrave navade, denimo kajenje, skušajo se izogibati stresu. Do premika je prišlo zaradi sprememb v celotnem zdravstvenem sistemu, ki namenja veliko pozornosti prav preventivi in tudi mediji imate pri tem zelo pomembno vlogo.

Veliko delate s študenti. Kakšno generacijo vzgajate? So drzni, pogumni, inovativni?
Vsaka generacija je drugačna od prejšnje, vsaka si najde lastno pot, po kateri bo šla. Dolžnost tistih, ki jih usmerjamo, je, da jih dobro naučimo stroke, da jim odgovorno predajamo svoje znanje. Naučiti jih moramo tudi odgovornega obnašanja do bolnikov. Zavedati se morajo, da so središče njihovega dela bolniki in ne zdravniki. Kolikor je to sploh možno naučiti, seveda. Biti morajo tudi odgovorni do družbe ter uporabljati znanje in sredstva, ki so družbi na voljo, pri tem pa morajo ostati normalni ljudje. Ne govorim le o odnosu do bolnika, ki mora biti jasen in pošten. Zdravnik mora ostati človek tudi zunaj poklicnega okolja, kajti le tako lahko razume druge in ima posluh zanje in za njihove težave.

Študentje so vam podelili nagrado, namenjeno najboljšim predavateljem. Očitno vas cenijo.
Že ko sem se začel ukvarjati s študenti, sem bil postavljen pred odločitev, ali naj se jim približam – ali pa naj se od njih oddaljim in ponavljam prakso poučevanja ex cathedra. Ugotovil sem, da bi si tudi sam kot študent želel odprtega in tesnega odnosa s profesorji, zato sem bil prepričan, da si tudi oni želijo tega. Od njih pričakujem, da sodelujejo pri pedagoškem procesu, da so kritični, inovativni. Toda v vseh letih je bilo tovrstne komunikacije premalo in takšen položaj je težko spremeniti čez noč. Poleg tega je premalo učiteljev in preveč študentov, zato bi morali spodbujati zdravnike, da bi se jih več podalo v pedagoške vode.





Galerija

prof. dr. Borut Geršak, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKCL Diana Anđelić

Kako skrbite za svoje roke, za vas nadvse dragoceno orodje? Mislim, da se vsi kirurgi izogibamo dejavnostim, pri katerih bi si lahko poškodovali roke, denimo žaganju ali težkemu fizičnemu delu, zaradi katerega bi se nam lahko naslednji dan tresle roke, denimo kidanju snega. Tudi sam kidam, toda če me naslednji dan čaka dolga in težka operacija, tega ne počnem. Že tako ali tako je med operacijo vedno prisotno rahlo, komaj opazno drhtenje rok, pa ne zaradi treme ali živčnosti, pač pa naravno drhtenje, ki ga ne želim še povečevati. Grega Žunič

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd