Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Intervju: prof. dr. Borut Geršak, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKCL


(stran 3 od 4)


Nedavno ste v UKC opravili sočasno transplantacijo srca in ledvic, kar je bilo prikazano kot izjemen dosežek. V svetu takšnih operacij menda opravijo le dvajset na leto. Zakaj je to tolikšen uspeh?
Sočasna presaditev srca in ledvice je posebna predvsem zato, ker gre za organizacijsko izredno zapleten postopek, pri katerem sodeluje več ekip različnih strok. Seveda je to pomembno zlasti za bolnika, saj mu ni treba čakati še na drugo presaditev. To je resnično vrhunski strokovni dogodek, toda če izhajamo iz predpostavke, da je naš klinični oddelek tak, kot si želimo, da bi bil, je to pravzaprav normalen dosežek vrhunske klinike ter odraz dobrega dela in utečenega sodelovanja, kar je še pomembneje.

Zelo poudarjate timsko delo in tudi za vas osebno velja, da se izredno odpirate navzven – v druge stroke in veje znanosti. Zakaj?
Res je. Pri tem gre za dvoje: za odpiranje in sodelovanje z drugimi strokami ter za mednarodno povezovanje. Razlog je zelo preprost. Slovencev je dva milijona, toliko kot je prebivalcev Münchna. Nikakor nas ne sme biti sram, vendar ne smemo biti samozadostni. Če hočemo v stroki napredovati, je torej nujno, da sledimo toku novosti, da jih tudi uvajamo in da se odpiramo v svet, bližnji in daljni. Z odpiranjem drugim strokam je podobno. Če si zaprt v ozko stroko, ne vidiš drugih poti, rešitev in načina razmišljanja drugih strok – drugim strokam ne daš možnosti, da pogledajo, kako vidiš nekatere stvari. Ko se srečajo različne stroke, lahko skupaj poiščejo znatno boljše rešitve, kot bi jih ena sama.

Pri predstavljanju in "prevajanju" visokotehnoloških dosežkov medicine in drugih znanosti v splošni javnosti razumljive oblike igramo pomembno vlogo tudi mediji. Se strinjate?
Mediji ste vsekakor zelo pomembni. Od vas pričakujem predvsem objektivno poročanje o dosežkih, vendar tudi spodrsljajih. Včasih se mi dozdeva, da slovenski mediji poročajo preveč skrajno. Če kdo naredi kaj velikega, mediji to pretirano hvalijo, nasprotno pa je s spodrsljaji. Te skrajnosti mi niso preveč všeč. Večina stvari, ki se vsakodnevno dogajajo v medicini, je v zlati sredini.

Za javnost je medicina, zlasti kirurgija, še vedno povezana z nečim skorajda nezemeljskim, kirurgi s svojimi rokami delate stvari, ki se laikom zdijo neverjetne. Odtod izvirata tako poveličevanje kot tudi veliko zanimanje za vaše delo.
Veliko pomembneje se mi zdi, da je javnost seznanjena s stvarnim položajem v zdravstvu, kot da je seznanjena samo z dobrimi ali slabimi stvarmi – v pretirani podobi. V medicini se vsak dan dogaja na tisoče stvari, ne vrhunskih, vendar dobrih, takšnih, ki so temelj rednega kliničnega zdravljenja. Toda vse to je povsem v senci. Javnost s tem skorajda ni seznanjena, zato zlahka pride do lažnega občutka, da je v medicini bodisi vse izjemno dobro bodisi izjemno slabo. To se mi ne zdi dobro in pri tem bi bilo treba kaj spremeniti.
Članek se nadaljuje »


Galerija

prof. dr. Borut Geršak, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKCL Diana Anđelić

Kako skrbite za svoje roke, za vas nadvse dragoceno orodje? Mislim, da se vsi kirurgi izogibamo dejavnostim, pri katerih bi si lahko poškodovali roke, denimo žaganju ali težkemu fizičnemu delu, zaradi katerega bi se nam lahko naslednji dan tresle roke, denimo kidanju snega. Tudi sam kidam, toda če me naslednji dan čaka dolga in težka operacija, tega ne počnem. Že tako ali tako je med operacijo vedno prisotno rahlo, komaj opazno drhtenje rok, pa ne zaradi treme ali živčnosti, pač pa naravno drhtenje, ki ga ne želim še povečevati. Grega Žunič

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd