Intervju: Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike in predsednik zdravstvenega sveta

Vlada mi lahko jemlje denar, ugleda pa mi ne more

"Dokler se to ni zgodilo, nihče ni verjel, da bodo posledice takšne oziroma tolikšne. Če se zdaj ozrem nazaj, se mi zdi, da brez vsega tega ne bi šlo," po umiritvi razmer v zdravstvu razlaga prof. dr. Rajko Kenda. Strokovni direktor Pediatrične klinike in predsednik zdravstvenega sveta si je z glasnim opozarjanjem na dramatične posledice spora med zdravniki in vlado nakopal kar nekaj zamer, tudi med zdravniki. "To so zamere, ki jih vzameš v zakup," pravi. Na vprašanje, v kolikšni meri je nedavni protest vplival na ugled zdravnikov, pa odgovarja: "Prepričan sem, da mora za svoj ugled najprej poskrbeti vsak sam. Zato se tudi ne strinjam s trditvijo, da naj bi bila vlada tista, ki nam jemlje ugled – vlada mi lahko jemlje denar, ugleda mi pa ne more."

Zdravniki in vlada so podpisali sporazum, izrednih razmer v zdravstvu je konec. Ste si oddahnili?
Seveda sem si oddahnil, skoraj tako kot bolniki.

Ves čas ste javno opozarjali na tako imenovani črni scenarij – na krizne razmere, ki bodo nastale v zdravstvu zaradi umika soglasij za nadurno delo. "Gre za plaz, za katerega še ne vemo, koliko ljudi bo pokopal pod seboj," ste napovedovali. Sistem se je resnično začel lomiti na hrbtih bolnikov. Kako si razlagate dejstvo, da vaših javnih opozoril skorajda nihče ni jemal resno?
Tega si skoraj ne znam razložiti, predvidevam pa, da so si vsi tako dolgo zatiskali oči zato, ker je vlada (hote?) dobivala napačne signale in upala, da bo vse skupaj brez večjih pretresov prepeljala preko lokalnih volitev. Vlada zagotovo ni računala s tolikšnim sesutjem sistema, ki se je, kot smo videli, res že po nekaj dneh začel lomiti na hrbtih bolnikov.

Zaradi javnih pozivov ste bili deležni kritik tako zdravnikov kot politikov. Ste jih pričakovali?
Medtem ko na eni strani pričakuješ, da bosta obe strani hvaležni, ker delaš nekaj dobrega, se v resničnem življenju zgodi prav nasprotno – vsaka stran se spomni le tega, da nisi vozil po njenih tirnicah. Vsi smo videli, kako zelo so se zaostrile razmere v zdravstvu in prav zanima me, kakšen bi bil danes komentar Mladega foruma Socialnih demokratov. Ta me je, ko sem predsednika države prvič pisno opozoril na velike težave zdravstvenega sistema, ki jih lahko prinese umik soglasij za nadurno delo, obtožil, da "gre za grožnjo splošni varnosti ter za odprto grožnjo s smrtjo, ki je v nasprotju z vsemi družbenimi normami človečnosti in solidarnosti".

Tudi med zdravniki ste si nakopali kar nekaj zamer. Ali so vas zamere stanovskih kolegov prizadele?
To so zamere, ki jih vzameš v zakup. Prizadelo me je le v trenutku, ko je vodstvo Fidesa javno izjavilo, da lažem v korist vlade. Še zdaj trdim, da sem imel prav, in svoje argumente sem gospodu Kuštrinu v pismu tudi razložil. Bil je dovolj korekten in moje pismo poslal vsem članom Fidesa, tako da je ta zamera z moje strani že pozabljena.

Kako zdaj gledate na minule dogodke: so zdravniki stavili preveč – ali pa je vlada potegnila nepremišljeno enostransko potezo in si upravičeno nakopala jezo zdravnikov?
Izvirni greh vse zgodbe je v ne dovolj premišljeni potezi vlade, ki se je brez dogovora lotila spremembe zakona. Na osnovi mnenja ministra Marušiča so nato izvedbo predloga preložili in upali, da se bodo z zdravniki v tem času vendarle dogovorili. To se ni zgodilo. Na drugi strani bi lahko Fides v pričakovanju, da bodo odgovorni ljudje razumeli, kaj takšna sprememba potegne za seboj, z izvedbo umika soglasij počakal do 1. januarja 2011, ko bi stopila v veljavo novela zakona, zaradi katere se je sprožil spor. Če se zdaj ozrem nazaj, se mi zdi, da brez vsega tega ne bi šlo. Dokler se to ni zgodilo, nihče ni verjel, da bodo posledice takšne oziroma tolikšne.