Intervju: Borut Miklavčič

Minister za zdravje Borut Miklavčič
Minister za zdravje Borut Miklavčič (Foto: Diana Anđelić)

Solidarnost zahteva več poštenosti

Slovenski zdravstveni sistem je pred korenitimi spremembami. Kot zagotavljajo na Ministrstvu za zdravje RS, bo reforma prinesla večjo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev ter večjo urejenost statusa zdravnikov. Prvi reformni zakon, zakon o zdravstveni dejavnosti, naj bi šel v vladno proceduro že januarja, minister Miklavčič pa je nanj celo vezal svojo funkcijo: "Če premier zakona ne bo podprl, so posledice jasne!" Minister odločno vztraja tudi pri ustanovitvi neodvisne Agencije za kakovost, ki bo spremljala neželene dogodke v zdravstvu in po potrebi izvajala nadzor. Da se ne bi ponovila žalostna zgodba staršev Bora Nekrepa, pa bo lahko minister v izjemnih primerih uvedel tudi dodaten strokovni nadzor.


Med številnimi zgodbami, ki so v letu 2009 zaznamovale slovensko zdravstvo, je najbolj tragična zgodba staršev dvanajstletnega Bora Nekrepa, ki že skoraj dve leti iščejo pravico. To ni le zgodba o trpljenju staršev, ki so izgubili sina, temveč tudi zgodba o odgovornosti zdravnikov in predvsem o njihovem odnosu do bolnikov. Koliko se vas je dotaknila ta zgodba?
Ta zgodba se me ni samo dotaknila, temveč me je tudi prizadela. Za gospo in gospoda Nekrepa sem si vzel čas, dobili smo se in se pogovarjali kakih pet, šest ur. Pri tem primeru me je najbolj prizadel odnos nekaterih pristojnih v Mariboru, pa tudi nadzorni organi se niso primerno odzvali. Če nič drugega, bi morali starši odgovore dobiti v krajšem času, tako pa se je vse skupaj vleklo predolgo, kar jih je dodatno prizadelo.

Kaj je bilo v tej žalostni zgodbi najbolj narobe?
Prepočasno odzivanje in neustrezna komunikacija s starši. O strokovnih vprašanjih pa ne morem govoriti, ker nisem zdravnik.

Bolečina staršev je velika. Kako doživljate njihovo vztrajno prizadevanje za pravico, za priznanje odgovornosti?
Starši so izredno prizadeti, vendar jim nihče ne more pomagati. Nesreče, ki se je že zgodila, ne moremo preprečiti, na ministrstvu pa želimo narediti vse, da se kaj takega ne bi ponovilo.

Nekateri zdravniki menijo, da se jih s tem primerom skuša "pribiti na križ". Kaj menite vi?
Kadar se tovrstni postopki vlečejo predolgo, je prizadetih več ljudi. Dlje ko traja zadeva, bolj so vpleteni prizadeti. V tem primeru ne gre za pribijanje na križ, pač pa zgolj za iskanje odgovornosti in odgovorov, za pogovor in človeško razlago – vsega tega namreč ni bilo. Tako so to doživeli Nekrepovi.

Po odločitvi zdravniške zbornice, da lečeči zdravnici omili kazen, je vaš sodelavec Janez Remškar dejal: "Sram me je, da sem zdravnik." Vas je ob tem primeru sram, da ste minister za zdravje?
Ob vsakem tovrstnem primeru mi je hudo. Zelo me je tudi prizadelo, ko sem nedavno v časopisu prebral o dogodku v Novem mestu, ko je patolog zamešal izvide, zaradi česar je bila bolnica ob povsem zdrav želodec.
Toda novomeški patolog se je bolnici osebno opravičil za napako. Res je. Z gospo sočustvujem, saj je tudi v moji družini prišlo do podobne težave. V naših bolnišnicah se dogajajo tudi tragične stvari, toda zdi se mi, da prepogosto pozabljamo, da v njih opravijo tudi ogromno dobrega dela.

Primer Nekrep je v vsej svoji tragični razsežnosti pokazal na pomanjkljivosti našega zdravstvenega sistema na področju komunikacije med zdravniki in bolniki. Zdi se, da zdravniki ne vedo natančno, kako naj ukrepajo v takih primerih: kdaj se opravičiti in kako morebitne zaplete pojasniti bolnikom oziroma svojcem.
Z vašo ugotovitvijo se ne strinjam povsem. Večina slovenskih zdravnikov ima do bolnikov človeški odnos in večina hospitaliziranih bolnikov je z njihovim odnosom zadovoljna. V tem primeru je prišlo do trenutka nepazljivosti oziroma nepravilnega odziva. Škoda, da se je to zgodilo, saj je škodovalo slovenskemu zdravstvu in vsem slovenskim zdravnikom, prizadetim pa povzročilo veliko bolečino.

Akademik profesor Jože Trontelj pravi, da v Sloveniji zaostajamo za podobno razvitimi državami v tem, da se za zelo malo napak izve. "Napake preprosto niso registrirane,", pravi. Zakaj je pri nas, kar zadeva napake pri zdravljenju, tako malo odkritosti?
To bomo skušali urediti. Z novim zakonom ustanavljamo Agencijo za kakovost, katere naloga bo prav spremljanje kakovosti delovanja zdravstvenega sistema. Vse bolnišnice bodo morale Agenciji sproti poročati o vseh nepredvidenih dogodkih. Agencija bo izvajala neodvisen nadzor, nova bo tudi možnost, da minister za zdravje znotraj internih nadzorov ali znotraj nadzora zdravniške zbornice odredi dodaten strokovni nadzor.

Zdravniška zbornica je ustanovitvi Agencije za kakovost ostro nasprotovala. S čim ste jo prepričali?
Zadevo smo preprosto in dobro argumentirali, zato Agencija za kakovost ostaja v predlogu zakona in pri tem sem tudi vztrajal. Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč ni samo zakon za zdravnike – to je predvsem zakon za bolnike. Dogovorili smo se, da bo agencija v Sloveniji igrala takšno vlogo, kot jo ima v drugih evropskih državah.

Kaj pa članstvo v Zdravniški zbornici? Zbornica vztraja, naj bo obvezno, med zdravniki pa je slišati številna mnenja, naj bo prostovoljno, za kar se v zadnjem času javno zavzemajo tudi nekatere vladne stranke.
Med predstavljanjem novega zakona po slovenskih bolnišnicah sem zdravnike spraševal, kaj menijo o članstvu v zbornici. Mnenja so deljena, v osebnih pogovorih pa se je večina zavzela za prostovoljno članstvo. Menim, da to ni stvar politike, temveč stroke oziroma zdravnikov. Ne vem, zakaj bi politika nasprotovala njihovim odločitvam. O tem bi morali odločati zdravniki in ne politiki. Meni je vseeno, ali bo članstvo prostovoljno ali ne, svoje probleme naj znotraj zbornice razčiščujejo sami.

V letu 2009 ste imeli resne težave z zdravjem. Ste bili z delom zdravnikov zadovoljni?
Z delom slovenskih zdravnikov sem in sem bil vedno zadovoljen. Nekateri predstavniki Zdravniške zbornice so dejali, da sem sovražnik zdravnikov. Odgovoril sem jim, da noben minister za zdravje ne sme biti sovražnik zdravnikov.

Z zdravjem je povezana tudi vaša odločitev o nadaljevanju ministrovanja. Premier si zelo želi, da bi ostali na tem položaju, in poudarja, da svoje delo opravljate odlično. Vi pravite – vse je odvisno od duševnega in telesnega zdravstvenega stanja. Kako kaže?
Še vedno vztrajam pri tej izjavi. Me pa veseli, da je predsednik vlade zadovoljen z menoj in z mojimi sodelavci. Naše delo je timsko in s sodelavci zelo dobro sodelujemo. Dosežemo lahko še boljše rezultate, nihče pa ni nenadomestljiv. Po bolezni, ki sem jo prestal, bi lahko bil leto dni na bolniškem dopustu, sem pa na delovnem mestu. V takem položaju ni lahko delati, vendar imam veliko odgovornosti do sebe, vlade in do ljudi, zato bi rad projekt zdravstvene zakonodaje pripeljal do konca.

Sredi decembra ste svojo odločitev vezali prav na zakon o zdravstveni dejavnosti: "Če ga premier ne bo podprl, so posledice jasne." Imate glede zdravstvene reforme popolno podporo predsednika vlade?
Po zadnjih izjavah premiera Pahorja mislim, da jo imam.

Moto novega zakona o zdravstveni dejavnosti je postaviti ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. Bo ta ločnica zdaj jasna in ostra?
To je bil tudi osnovni namen in ta ločnica bo jasna. Za njeno izvajanje bo odgovoren menedžment v zdravstvenih ustanovah.

Bodo zdravniki, ki delajo v javnih zdravstvenih ustanovah, popoldne še lahko delali v zasebnih centrih?
Če bo zdravnik opravil vse obveznosti v svoji organizaciji in ga bo ta organizacija potrebovala tudi dodatno, bo moral dodatno delo najprej opraviti v javnem zavodu.

Napisali ste že tudi drugi reformni zakon – zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kakšne novosti prinaša? Kaj se bo za uporabnike zdravstvenih storitev bistveno spremenilo?
Zakon smo pripravili tako, da za uporabnike ne bo bistvenih sprememb razen te, da bomo skušali z dodatnimi sredstvi in zavarovanji v sistem pripeljati več denarja. Le tako bomo namreč obseg in kakovost storitev lahko obdržali na enakem nivoju. To pa hkrati pomeni, da bodo morali prispevke za zdravstvo vsi plačevati v skladu s svojimi prihodki. Večkrat sem že poudaril, da imamo v Sloveniji tako imenovani Bismarckov sistem zdravstvenega zavarovanja, ki temelji na solidarnosti: tisti, ki zaslužijo več, prispevajo več, tisti, ki zaslužijo manj, prispevajo manj, pravice pa so enake za vse. Toda v tem sistemu prihaja do vse številnejših zlorab, nepoštenega ravnanja in izogibanja plačevanju prispevkov. Z novim zakonom želimo odpraviti prav te zlorabe, sivo ekonomijo in nepoštenost.

Pravice torej ostajajo v enakem obsegu, prispevke pa bomo vsi plačevali v skladu s svojimi prihodki.
Tako je. V času, ko se sindikati in delavci zavzemajo za povečanje minimalne plače, vam lahko naštejem ogromno ljudi, ki prejemajo po dva tisoč evrov na mesec, prispevke pa plačujejo, kot da bi imeli minimalno plačo. Tega je v Sloveniji veliko, kar ni prav, saj bi vsi morali pošteno plačati svoj delež za zdravstveno zavarovanje. Veliko koncesionarjev v zdravstvu si denimo izplačuje minimalno plačo, pri čemer jim ZZZS priznava strošek dela po kolektivni pogodbi. Po novem bodo prispevek plačevali od zneska, ki jim ga priznava ZZZS in ne več od minimalne plače. Zdajšnja praksa je namreč nepoštena in načenja solidarnostni sistem. Zdravi prizadenejo bolne, ne zavedajo pa se, da lahko že jutri zbolijo tudi sami in bodo čakali v vrsti. Če bi v Sloveniji pobrali vse prispevke, ne bi bilo čakalnih vrst!

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je decembra zavrnila predlog za prenos dela obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na prostovoljne zavarovalnice. Bili ste vidno razočarani. Kaj to pomeni za zavarovance?
Nisem bil samo vidno razočaran, bil sem tudi vidno jezen. Nerazumljivo je, da ko se zaradi varčevanja v obveznem zdravstvenem zavarovanju znižajo stroški v prostovoljnem zavarovanju in ustvarijo viški v zavarovalnicah, sindikat in upokojenci odločijo, da lahko zavarovalnice ta denar porabijo za nezdravstvene namene. Kaj vse so govorili sindikati in upokojenci prej, ko so imeli težave z Vzajemno, zdaj pa so tam pustili milijone?! Klical sem predsednika ZSSS Semoliča, vendar ni imel časa za pogovor. Mislim, da sem slovenski javnosti svoje mnenje povedal zelo jasno.

Tudi v letu 2010 se bomo, kot kaže, spopadali z novo gripo. Položaj se je sicer nekoliko umiril, vendar strokovnjaki v začetku leta napovedujejo nov val te bolezni. Proti gripi se je doslej cepilo samo sto tisoč ljudi. Vas je tako slab odziv presenetil?
Kar zadeva gripo, sem bil v zelo težkem položaju. Če cepiva in zdravil ne bi bilo dovolj, bi me križali, nihče drug pa ni hotel prevzeti odgovornosti. Poslušal sem stroko, saj je minister tisti, ki se mora odločiti. Pravočasno smo zagotovili dovolj zdravil in dovolj cepiva, da bi zaščitili prebivalstvo. Z odzivom na cepljenje nisem zadovoljen, veliko je bilo polemik in tudi novinarji niste najbolje opravili svoje vloge. Cepivo, kakršno imamo v Sloveniji, uporabljajo tudi Švedi, Skandinavci, Nemci, pol Evrope ... Povsod se je cepilo na milijone ljudi, pri nas pa se jih je samo sto tisoč. Naj ob tem opozorim, da stroka napoveduje drugi val nove gripe in da priporočila za cepljenje še veljajo.







Galerija

Minister za zdravje Borut Miklavčič Diana Anđelić

Minister za zdravje Borut Miklavčič Diana Anđelić

Minister za zdravje Borut Miklavčič Diana Anđelić

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki