Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Intervju: prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja
Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Foto: Diana Anđelič)

Pripravljeni na gripo

Prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, poudarja, da smo na množičen izbruh bolezni pripravljeni, da pa je veliko odvisno od tega, kakšne oblike bo imela: "Če bodo oblike razmeroma blage, potem smo dobro pripravljeni, če bodo hujše, pa ne." Nova gripa je doslej v večini primerov potekala blago in za zdaj ne kaže, da bi se virus spreminjal, še dodaja. Cepljenje priporoča, o varnosti novega cepiva pa pravi: "Kar zadeva običajne neželene učinke, ne pričakujemo, da bi lahko prišlo do česa neverjetnega. Težje pa je napovedovati, ko gre za posamezne primere, ki se pojavijo pri enem na sto tisoč ali milijon ljudi. Tu so presenečenja možna."

Z jesenjo prihajajo hladnejši dnevi, z njimi pa tudi več možnosti za hitrejše širjenje nove gripe. Kakšne so napovedi? Koliko primerov okužb pričakujete to jesen?
Na to vprašanje je težko zanesljivo odgovoriti. Po grobih predvidevanjih naj bi se okužilo od 20 do 30 odstotkov prebivalcev.

Pandemija gripe se širi v valovih: tri do devet mesecev po začetnem se pojavi drugi val, ki je lahko veliko hujši. Ali torej lahko v zimskih mesecih pričakujemo nov val nove gripe v težji obliki?
Tega ne vemo, vendar za zdaj ne kaže, da bi se virus spreminjal. Od aprila do zdaj se namreč virus nove gripe ni pomembno spremenil, poleg tega ni razlik med virusom na severni in južni polobli, kar kaže, da je za zdaj stabilen.

V Veliki Britaniji so že poleti napovedovali, da naj bi to zimo obolela tretjina prebivalcev Otoka, podobne napovedi prihajajo tudi od drugod – nekateri celo predvidevajo, da se bo z novo gripo okužila tretjina svetovnega prebivalstva. Smo v Sloveniji pripravljeni na množičen izbruh te bolezni?
V Sloveniji smo na večji izbruh nove gripe dobro pripravljeni, na papirju celo zelo zelo dobro, ko gre za prakso, pa nihče ne more vnaprej zagotoviti, da smo predvideli prav vse. Obolelih bo veliko, upamo pa, da bo bolezen še naprej potekala v blagi obliki in da se bo lahko večina ljudi zdravila doma. Samo manjši del bolnikov bo potreboval zdravstveno pomoč in le delček tudi bolnišnično zdravljenje. Na novo gripo smo torej pripravljeni, vendar je veliko odvisno od njenih oblik. Če bodo razmeroma blage, smo dobro pripravljeni, če bodo hujše, pa ne.

Vas to skrbi?
Redkokdaj sem zaskrbljen, vendar vedno pretehtam vse možnosti, in priznati moram, da me je nekaterih stvari tudi strah. Težko je gledati ljudi, ki trpijo, ki umirajo. Težko bi prenesel, če bi se kaj takega zgodilo mojim bližnjim ali sodelavcem, saj sem zanje formalno odgovoren. Takrat bi najbrž prišlo do izpraševanja vesti: ali je bilo vse narejeno prav, ali bi se dalo kaj narediti drugače … Tveganja vedno obstajajo, vajeni smo jih, in vendar je vedno znova težko.

V Evropski agenciji za zdravila menijo, da je Svetovna zdravstvena organizacija prehitro razglasila pandemijo. Pri novi gripi je namreč smrtnost nižja kot pri običajni. Je panika, ki se je razširila po vsem svetu, pretirana?
Svetovna zdravstvena organizacija je pandemijo razglasila na osnovi števila obolelih in širjenja bolezni, ne pa na osnovi teže bolezni. Dejstvo je, da številčno lahko oboli veliko ljudi, saj se virus hitro širi. Smrtnost pri novi gripi pa je bila doslej celo nekoliko nižja kot pri običajni. Toda pri tem moramo upoštevati, da so doslej obolevali predvsem mladi, zdravi ljudje. Vprašanje je, kako bo, ko bodo začeli v večji meri obolevati starejši ljudje in tisti z osnovnimi boleznimi.

Ena od značilnosti nove gripe je prav ta, da obolevajo predvsem mladi, najpogosteje med desetim in devetnajstim letom starosti. Zakaj so mladi bolj na udaru?
Več mladih zboli zaradi svojega načina življenja, najbrž pa imajo starejši tudi boljšo obrambo, saj so bili morda že kdaj v stiku s kakim podobnim virusom. Sicer pa tudi pri običajni gripi v začetnem zamahu najprej obolevajo otroci, šele nato jim sledijo starejši.

Katere so ključne razlike med običajno, sezonsko, in novo gripo?
Nova gripa v večini primerov poteka blago, le pri posameznih skupinah ljudi obstaja večja možnost za težak potek ali zaplete. Po dozdajšnjih podatkih so bolj ogroženi ljudje z osnovnimi boleznimi, nosečnice in čezmerno debeli ljudje. Do težjega poteka bolezni lahko pride tudi pri kadilcih in ljudeh, ki redno pijejo alkohol, ter pri otrocih do petega leta in starejših od 65 let, še posebno, če imajo osnovne bolezni.

Kako prepoznamo novo gripo?
Posebnih kazalnikov, na osnovi katerih bi lahko rekli, da gre bodisi za novo bodisi za sezonsko gripo, ni. Znaki so si namreč zelo podobni: nenaden začetek bolezni, glavobol, bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura ali mrzlica, ki nastopi zelo hitro, bolečine v mišicah, neješčnost in splošno slabo počutje. Povišana temperatura traja od tri do pet dni, kašelj se izboljša nekoliko pozneje, slabo počutje pa traja od deset do štirinajst dni. Toda vse to velja le za povprečje; pri številnih ljudeh je namreč potek bolezni precej blažji, pri nekaterih pa znatno težji. Ena od težav je prav v tem, da težkega poteka bolezni na moremo napovedati vnaprej.

Kdaj poklicati zdravnika?
Velja enako kot pri običajni gripi. Obisk zdravnika je nujen, če je stanje težko, vročina zelo visoka, če nastopijo težave z dihanjem ali izguba zavesti … Pri običajnih znakih gripe, kot so povišana telesna temperatura, spremljajoče bolečine v mišicah ter žrelu in podobno, je najbolje ostati doma, zdravnika pa poklicati po telefonu. Zavedati se namreč moramo, da s tem, ko ostanemo doma, zaviramo širjenje bolezni. Zdravnik se bo nato odločil, ali zadostuje zdravljenje s čaji, limonami in zdravili proti vročini (otrokom ne smemo dajati aspirina!) – ali pa stanje zahteva zdravljenje s protivirusnimi zdravili.

Bolnike z novo gripo najpogosteje zdravite z zdravilom Tamiflu. Kako učinkovito je?
S protivirusnimi zdravili zdravimo bolnike s težko obliko bolezni in tiste, pri katerih pričakujemo morebitne zaplete. Tamiflu je najučinkovitejši, če ga bolnik dobi v prvih 24 do 48 urah bolezni.

Kaj pa neželeni učinki? Nekateri britanski znanstveniki opozarjajo, da imajo protivirusna zdravila pri otrocih več škodljivih učinkov kot koristi.
To je težko reči. Dejstvo je, da ni vrtnice brez trnja. Tudi Tamiflu ima neželene učinke, pretežno gre za težave s prebavili, slabost in bruhanje, pri otrocih pa so možne tudi psihične težave. Toda doslej še niso zanesljivo ugotovili, ali so te težave posledica jemanja zdravila ali pa osnovne bolezni. Psihične težave so denimo možne tudi pri influenci B, vendar so tovrstni zapleti redki.

Zdravniki opozarjate, naj Tamifluja ne jemljemo preventivno, toda švicarska družba, ki proizvaja to zdravilo, je na začetku septembra sporočila, da se ga lahko uporablja tudi preventivno. Kako si to razlagate?
Zdravilo je registrirano tudi za preprečevanje bolezni, vendar to ne pomeni, da naj bi ga jemali vso sezono. Nikakor ne moremo pričakovati, da bomo s tem zaustavili pandemijo, lahko pa v izjemnih primerih zaščitimo zelo ogrožene ljudi. Zdravilo je namenjeno tudi preventivi, vendar ne za množično uporabo. Pri protimikrobnih zdravilih namreč ne upoštevamo le učinkovitosti, cene in neželenih učinkov, temveč tudi njihov ekološki vpliv. S protimikrobnimi zdravili ne uničimo le škodljivih mikroorganizmov, ampak tudi druge in s tem selekcioniramo tiste, ki so odporni na zdravila. To moramo vzeti v zakup pri vsakem jemanju protimikrobnih zdravil, zato je še posebej pomembno, da za tako zdravljenje obstajajo tehtni razlogi.

Ni jih malo, ki opozarjajo, da so v ozadju histerije v zvezi z novo gripo interesi farmacevtske industrije. Kaj menite o tem?
Zagotovo je v interesu farmacevtskih tovarn, da prodajajo svoje izdelke in s tem služijo. Kdor misli drugače, je zelo naiven. Nekaj povsem drugega pa so teorije zarot, po katerih naj bi viruse ustvarile prav te tovarne. To je, vsaj po mojem mnenju, absolutno pretirano in ni verjetno.

V ZDA so že odobrili cepivo proti novi gripi, oktobra naj bi začeli z množičnim cepljenjem. Cepivo čakamo tudi v Evropi, kjer bodo v nekaterih državah cepili vse prebivalce, drugod, tudi v Sloveniji, pa ne. Zakaj te razlike?
Trenutno se ne more cepiti še nihče, saj cepiva ni. Vprašanje je tudi, ali se bodo v ZDA lahko takoj cepili vsi. Tudi v evropskih državah, ki so naročile cepivo za celotno prebivalstvo, ne bodo mogli cepiti vseh, saj jeseni še ne bo dovolj cepiva. Dobivali ga bomo namreč po delih. Pristopi bodo različni, odvisni pa bodo od tega, koliko cepiva bo na voljo. To pomeni, da bo treba izbirati, kdo bo dobil cepivo.

Kdo bo izbiral?
Izbirala bo država, in sicer na osnovi priporočila strokovnjakov.

In kaj strokovnjaki priporočate? Kdo naj prvi dobi cepivo?
Pri teh odločitvah je treba upoštevati predvsem dvoje. Najprej je treba zaščititi ljudi, pri katerih je tveganje za težak potek bolezni in zaplete največje. Takoj po tem je treba zagotoviti delovanje države in družbe. V obdobju pandemije se nekatere dejavnosti ne smejo sesuti. Močno upam, da se bodo najprej cepili zdravstveni delavci, saj je zdravstvo dejavnost, ki bo v primeru pandemije odigrala odločilno vlogo. Poleg tega smo zdravstveni delavci najpogosteje v stiku z bolnimi ljudmi in zato tudi potencialno največji prenašalci okužbe. Pri odločitvi o cepljenju morajo vsekakor prevladati argumenti in ne sebičnost.

Mlajših od 18 let, nosečnic in starejših od 60 let v Sloveniji ne bomo cepili. Zakaj ne, to so vendar najbolj ogrožene skupine ljudi?
Cepivo je za zdaj registrirano le za starostno skupino od 18 do 60 let.

V ZDA želi vlada najprej cepiti prav nosečnice in otroke.
V tem se kaže razlika med ZDA in Evropo. Tudi pri sezonski gripi v ZDA vztrajajo pri cepljenju nosečnic, Evropa pa je previdnejša. Pri cepivu proti novi gripi pričakujemo podobne neželene učinke kot pri prejšnjem cepivu, vendar ne vemo zanesljivo ali bo res tako. Evropa se v takih primerih obnaša bolj previdno in konservativno od ZDA, kaj je bolje, pa je težko reči.

O cepivu ne vemo veliko, testiranj in študij je malo. Kako varno je sploh?
Nekaj je že znanega, saj cepivo ni izumljeno povsem na novo. Nosilci so enaki, spremenil se je le antigen. Kar zadeva običajne neželene učinke, ne pričakujemo, da bi lahko prišlo do česa neverjetnega. Težje pa je napovedovati, ko gre za posamezne primere, ki se pojavijo pri enem na sto tisoč ali milijon ljudi. Tu so presenečenja možna.

Britanski nevrologi opozarjajo, da naj bi cepivo povečalo tveganje za Guillain-Barrejev sindrom, ki lahko v skrajnih primerih povzroči celo smrt.
Leta 1976 so po izbruhu svinjske gripe v ZDA cepili 40 milijonov ljudi. Pri dvanajstih na milijon ljudi so odkrili nevrološke težave, tako imenovani Guillain-Barrejev sindrom, ki se sicer brez povezave s cepljenjem pojavlja desetkrat redkeje. Pozneje se kaj podobnega ni več zgodilo, vendar tovrstnih presenečenj v nobenem primeru ne moremo povsem izključiti.

Nemška zdravniška zbornica meni, da je cepljenje proti novi gripi zgolj v interesu farmacevtskega lobija. Nekateri tamkajšnji zdravniki glasno nasprotujejo množičnemu cepljenju in poudarjajo, da bi morali cepiti le osebe s povečanim tveganjem. Kaj menite?
Vprašanje je, ali bo to veljalo za vso Nemčijo. Vsaka država bo imela svoje podatke in svoj načrt. Umetnost je pretehtati, kaj je najbolje za vse.

Se boste vi cepili?
Da.

Ali priporočate, naj se cepimo tako proti novi kot tudi proti sezonski gripi?
Sam se bom cepil proti obema. Po sedanjih priporočilih cepljenje ne bo potekalo sočasno. Podatki so pokazali, da so doslej krožili predvsem virusi nove gripe, vendar je bilo kar nekaj tudi običajne, sezonske gripe.

Kaj priporočate starejšim ljudem, ki ne bodo cepljeni proti novi gripi – naj se cepijo vsaj proti sezonski gripi?
Vsekakor. Sicer pa se bo, ko bo znanih več podatkov, najverjetneje spremenila tudi registracija cepiva proti novi gripi. Ne pričakujemo namreč, da bi bili neželeni učinki pri ljudeh, mlajših od 60 let, drugačni kot pri tistih nad to starostno mejo.

Ali se lahko izognemo hujšim oblikam nove gripe? V Veliki Britaniji se nekateri načrtno izpostavljajo okužbi, ki naj bi jih obvarovala pred morebitnim novim, agresivnejšim virusom.
To je malce sprevržen pristop. Četudi se virus ne bo spremenil, je na mestu vprašanje, zakaj bi zboleli prej, kot je treba? Če pa se bo virus spremenil, če se bodo spremenile njegove antigenske lastnosti, bi imeli gripo dvakrat. To pa je spet nesmiselno. To je podobno kot pri strahu. Bojiš se dvakrat: najprej se bojiš, kdaj te bo doletelo, in potem se bojiš, ko te res.

Za omejitev širjenja gripe je zelo pomembna higiena, saj se virus prenaša kapljično. Smo v Sloveniji na področju preventive naredili dovolj?
V Sloveniji smo naredili veliko, seveda pa je vedno mogoče narediti še več. Kot vidim, so ljudje ozaveščeni in večinoma redno izvajajo preventivne ukrepe. Ti so zelo preprosti: pogosto umivanje rok, razkuževanje, prezračevanje … vendar lahko, seveda če jih izvajamo dosledno, prinesejo velike učinke.

V Avstraliji, kjer se je zima že iztekla, so z dobro organizacijo zdravstva in z učinkovitim ozaveščanjem ljudi o preventivnih ukrepih gripo uspešno omejili. Ali se lahko tudi Evropa hitro izvleče iz njenega objema?
Po zadnjih podatkih so bili Avstralci zelo uspešni. Pri njih se sezona gripe končuje in videti je, da so kar dobro prišli skozi. To je zagotovo posledica dobre organizacije in reda, morda pa so imeli tudi srečo. Upam, da bo tako tudi pri nas.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

cepljenje , ukrepi , gripa , infekcijske bolezni , franc strle , klinika za infekcijske bolezni , virusna okužba

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.