Intervju: asist. Evita Leskovšek, dr. med., spec. socialne medicine

Asist. Evita Leskovšek, dr. med., spec. socialne medicine
Asist. Evita Leskovšek, dr. med., spec. socialne medicine (Foto: Diana Anđelič)

Spolnost prinaša barve v življenje

Skoraj četrtina slovenskih petnajstletnikov je že spolno aktivnih. Prezgodnja spolna aktivnost, v obdobju, ko mladostniki nanjo še niso ne čustveno ne osebnostno pripravljeni, pogosto prinese razočaranje, opozarja dr. Evita Leskovšek z Inštituta za varovanje zdravja. Večini je žal, menijo, da je bilo prezgodaj, da so imeli premalo informacij in da bi se, če bi se lahko odločali še enkrat, za spolnost odločili pozneje in z drugim partnerjem. Predvsem pa – da bi mislili z glavo.

Poletje je čas počitnic, brezskrbnosti, zabav in tudi – avantur. Predvsem mladi se poleti hitreje zapletajo v kratkotrajna razmerja. Kako nevarne so lahko poletne avanture?

Pred nekaj leti je bila v okviru akcije Evropa proti aidsu v vseh evropskih državah opravljena raziskava med mladimi popotniki v starosti od šestnajst do devetnajst let. Ta je pokazala, da jih ima na potovanju oziroma počitnicah več kot četrtina spolni odnos z novim partnerjem, sedem odstotkov vprašanih pa je imelo spolni odnos z dvema ali več partnerji. Pri tem se jih več kot polovica sploh ni zaščitila, kar je alarmanten podatek. Partnerja se namreč v takih primerih ne poznata ali pa komajda, kar pomeni da je verjetnost za prenos spolno prenosljivih okužb velika. 

Čas dopustov je torej tudi obdobje večjega tveganja za prenos spolnih okužb oziroma bolezni. Katere so najpogostejše? 

Klamidija, narašča sifilis, HPV, pa tudi hepatitis, za katerega večkrat pozabljamo, da je spolno prenosljiva bolezen, ki ima lahko zelo resne posledice. Kumulativni učinek spolno prenosljivih bolezni prinaša tudi večje tveganja za nastanek raka materničnega vratu. Nezaščiten spolni odnos s partnerjem namreč v biološkem smislu pomeni nezaščiten spolni odnos z vsemi njegovimi ali njenimi bivšimi partnerji – včasih je to lahko za cel avtobus ljudi.

Veliko delate z mladimi. Kakšen je njihov odziv, ali jih ti podatki skrbijo?

Mlade pretežno skrbi neželena nosečnost. Strah pred nezaščitenimi spolnimi odnosi je pri 60 odstotkih mladih povezan s strahom pred neželeno nosečnostjo, le slabo tretjino skrbijo spolno prenosljive bolezni.
Mladi dandanes v spolnost vstopajo bolj zgodaj kot nekoč. Kakšna je povprečna starost ob prvem spolnem odnosu?
Nacionalna raziskava spolnega vedenja Slovencev, ki jo je vodila dr. Klavsova, je pokazala, da je srednja starost ob prvem spolnem odnosu v eni generaciji v povprečju padla za leto dni. Odrasli, splošna populacija do 65 let, je imela prvi spolni odnos pri osemnajstih letih in pol, rojeni po letu 1965 pa pri sedemnajstih letih. Delež mladih, ki so imeli prvi spolni odnos zgodaj, se v zadnjem desetletju še povečuje. Med rojenimi med letoma 1975 in 1982 je pred dopolnjenim šestnajstim letom vstopilo v spolnost 17 odstotkov fantov in 14 odstotkov deklet, pred petnajstim letom pa 7 odstotkov fantov in 5 odstotkov deklet.

Ali lahko govorimo o ustrezni oziroma priporočljivi starostni meji za prvi spolni odnos? So denimo sedemnajstletniki že dovolj zreli?

O tem je zelo težko govoriti, saj splošnih receptov preprosto ni. Fiziološko gledano zdravniki priporočajo, da počakamo do sedemnajstega leta, seveda pa je lahko nekdo dovolj zrel že prej ali pozneje. O starosti oziroma zrelosti ne govorimo le v telesnem, temveč tudi v čustvenem, psihičnem in socialnem smislu. Vse te različne starosti, ki se razvijajo zelo nesorazmerno, so del celovite osebnosti. In vse to moramo upoštevati, predvsem pa je treba obravnavati vsakega mladostnika posebej.

Spolno dozorevanje se začenja prej kot pred desetletjem. So zdajšnji najstniki tudi čustveno in osebnostno zrelejši?

Spet bomo odgovorila podobno: to je odvisno od vsakega posameznika posebej. Kljub temu se zelo pogosto dogaja, da mladostniki ne dosegajo čustvene zrelosti, ki bi bila primerna njihovi fizični starosti.

Vseeno pa se v spolne odnose spuščajo vse mlajši. Zakaj?

Res je. Mednarodna raziskava, ki so jo opravili med šolarji, kaže, da so v Sloveniji mladi prej spolno aktivni. Po tej raziskavi je bilo med petnajstletniki spolno aktivnih kar 23 odstotkov, torej skoraj četrtina, kar je veliko. Ko pa mlade povprašamo o prvi spolni izkušnji, ugotovimo, da je večini žal; menijo, da je bila prezgodnja, da so imeli premalo informacij in da bi se v prvi spolni odnos raje spustili pozneje in z drugim partnerjem. Vzrokov, zakaj so se odločili za predčasni odnos, je veliko: od ljubezni, priložnosti in radovednosti do iskanja varnosti in pritiska vrstnikov. Ko gre za zadnji dejavnik, je zanimivo, da so mladostniki prepričani, da je spolno aktivnih veliko več njihovih vrstnikov, kot jih je dejansko. Prezgodnja spolna aktivnost, v obdobju ko mladostniki nanjo niso ne čustveno ne osebnostno pripravljeni, pogosto prinese razočaranje. Če povzamemo, lahko brez vsakršnega moraliziranja rečemo, da je odlašanje s prvim spolnim odnosom smiselno.

Včasih smo se zaljubili, se dobivali, poljubljali … šele nato so bili na vrsti spolni odnosi. Zdi se, da zdaj mladi zelo hitro navežejo telesni stik.

Res se zdi, kot da je vse postavljeno na glavo. Kolegica dr. Bojana Pintar je v svoji raziskavi potrdila, da do tesnejšega telesnega stika med mladimi pogosto pride, še preden gredo na zmenek. Tako imenovana intimna komunikacija se je torej spremenila. Zanimiv je tudi podatek, da so dekleta postala agresivnejša. Če je še nedavno veljal stereotip, da so fantje tisti, ki pritiskajo na dekleta, zdaj opažamo, da vse več deklet sili fante v seks.

Kako varno se mladi obnašajo v spolnosti?

Mladi v Sloveniji se obnašajo zelo varno, zelo so ozaveščeni; več kot tri četrtine se jih pri prvem spolnem odnosu zaščiti z uporabo kondoma. Pozneje raba kondoma pada, saj jih veliko, ko dobijo stalnega partnerja, preide na hormonsko kontracepcijo. Uporaba hormonske kontracepcije se je v zadnjih letih zelo povečala, tabletke uporablja že vsaka tretja spolno aktivna mladostnica. Toda tabletke ne ščitijo pred spolno prenosljivimi okužbami, ampak le pred nenačrtovano nosečnostjo, zato stroka opozarja, da je najzanesljivejša tako imenovana dvojna zaščita, torej uporaba tabletk ali druge kontracepcije in kondoma.

Koliko pa mladi sploh vedo o spolnosti? Očitno ne dovolj, saj v anketah sami poudarjajo, da si želijo več informacij.

Da, to poudarjajo tudi v raziskavah. Medtem ko so o aidsu dobro obveščeni in skoraj stoodstotno vedo, kako se zaščititi, o drugih spolno prenosljivih boleznih vedo le malo ali nič. Če je bilo ozaveščanje o aidsu slovenska zgodba o uspehu v evropskem merilu, smo na drugih področjih zaostali. Mladi ne vedo niti tega, kaj je ovulacija, vedo le, kaj je virus HIV, drugih spolno prenosljivih bolezni pa večinoma ne poznajo.

Kdo bi jih moral vpeljevati v svet spolnosti: so to starši, učitelji, morda zdravniki?

Tudi na tem področju se stvari spreminjajo. Medtem ko so bili še pred desetletjem najpomembnejši vir informacij o spolnosti starši in prijatelji, si mladi zdaj želijo čimveč strokovnih informacij. Raziskava, opravljena med mladimi, je pokazala, da si želijo zanesljive in čimbolj temeljite strokovne informacije. V okviru nacionalne raziskave spolnega vedenja pa je večina vprašanih dejala, da bi o spolnosti najraje izvedela več od staršev, na drugem mestu so bili strokovnjaki in šola.

Mladi torej pričakujejo jasne informacije in odkrite pogovore. Pa imajo starši in učitelji za kaj takega dovolj znanja in veščin?

Menim, da bo mlada generacija naredila velik premik, ko bodo sami postali starši. Ko sem pred dobrimi petnajstimi leti začela s kampanjami o varni spolnosti, je bilo veliko ogorčenih odzivov. Spomnim se, kaj vse so mi napisali, ko smo objavili prvi TV-oglas za uporabo kondoma. Obtoževali so me, da promoviram promiskuiteto, nekdo je celo zapisal, da bi me morali sežgati na Prešernovem trgu kot čarovnico. Zdaj si kaj takega ne moramo niti predstavljati, saj smo v zadnjih letih naredili velikanski preskok v zavedanju. Govoriti o kondomih in spolnosti je danes nekaj povsem običajnega in sprejemljivega. Mladi zato upravičeno pričakujejo jasne in korektne informacije, brez odvečnega moraliziranja. Oborožiti jih moramo s komunikacijskimi veščinami, naučiti jih moramo, kako se postaviti zase in tudi reči ne, predvsem pa morajo dobiti vse informacije, na osnovi katerih se bodo lahko odločali.

Kdaj začeti s spolno vzgojo – že v zgodnjem otroštvu ali pozneje? Kaj priporočate?

Idealen čas je šola za starše, torej še preden se otrok rodi. Neverbalna komunikacija namreč predstavlja kar 93 odstotkov vzgoje. Pred časom sem opravila raziskavo na reprezentativnem vzorcu fantov, starih od 19 do 25 let, ki je pokazala, da je njihovo spolno vedenje neposredno povezano z odnosom do očeta in z očetovim odnosom do matere. Ne glede na to, ali starša živita skupaj ali ne, je očetov odnos do matere ključen za spolno vedenje mladega fanta. Pri dekletih tega ne moremo znanstveno dokazati, je pa najbrž podobno. Odkrita komunikacija ter ljubeč, topel in odprt odnos – to je najboljše, kar lahko starši naredijo za otroka. Spolnost namreč ni samo biološki akt, ampak je celovit odnos. Spolnost je v prvi vrsti odnos do samega sebe, nato odnos do partnerja, v najširšem smislu pa tudi do celotnega sveta, saj se naše dojemanje ljudi in sveta odraža tudi skozi spolnost.

Da spolnost ni le biološki akt in da bi morali imeti nacionalno politiko spolnosti, opozarja tudi šolski minister, ki je nedavno celo predlagal, da bi dijaki v srednji šoli podpisovali kodeks, ki bi jih zavezoval k odgovorni spolnosti. Kaj menite o tem predlogu?

To se mi ne zdi ravno posrečen predlog. Podobne predloge smo imeli o nekajenju, a so hitro razvodeneli. Ne moreš vsega predpisovati in omejevati. Ne učitelji, ne starši, ne zdravniki nismo zraven, ko se stvari zgodijo, zato je največ, kar lahko naredimo, da mlade ozaveščamo o odgovorni spolnosti.

In kakšna je – odgovorna spolnost?

Odgovorna spolnost je zelo zapleten pojem. Če gledamo z medicinskega, preventivnega stališča to pomeni odgovorno zaščito: zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo in zaščito pred okužbami z uporabo kondoma. Odgovorna spolnost pomeni tudi zavedanje o spolnosti, uživanje v njej, to ni hiter seks, je tudi intima oziroma intimen odnos. Spolnosti kot intimni odnos je kompleksen del naše celotne osebnosti, našega življenja in družbe. Te povezanosti se marsikdo še vedno ne zaveda dovolj.

Kako odgovorni smo v spolnosti Slovenci?

Pred nekaj leti je bila opravljena anketa med splošno populacijo, ki nas je uvrstila na sam rep evropskih držav. Če mlade dokaj uspešno ozaveščamo, pa je položaj med odraslimi katastrofalen. Samo primer: pred časom so pripravili posebno instalacijo in z ljubljanskega gradu spuščali komarje, ki naj bi bili HIV-pozitivni. Nastal je cel cirkus, saj se je izkazalo, da ljudje še vedno menijo, da virus prenašajo komarji. Mladi o teh zadevah vedo znatno več, precej bolje se znajo tudi zaščititi. Stereotip, da so mladi neodgovorni, za to področje definitivno ne velja, pri nas so problem starejši. Spremeniti ustaljene spolne navade štiridesetletnika pa je zelo težko in tudi uspehi so znatno manjši kot pri mladostnikih.

Kaj torej lahko sploh naredimo za odrasle?

Morda bo zvenelo nekoliko grobo, toda če je aids razen velike humanitarne katastrofe in smrti globalno gledano kaj prinesel, je to detabuizacija spolnosti. Spolna vzgoja, ozaveščanje in razbijanje tabujev so postali absolutni imperativ. Na tem področju z mladimi v Sloveniji uspešno delamo, s starejšo generacijo pa ne. Morda bi morali v okviru promocije zdravega življenja na nacionalni ravni bolj promovirati tudi zdravo in osrečujočo spolnost. Še vedno se premalo zavedamo, da je spolnost pomemben del življenja in da je osrečujoča spolnost pomemben del zdravega življenja. Enako kot promoviramo zdravo prehrano in gibanje bi morali promovirati tudi osrečujočo spolnost, ki je je danes premalo. Na Japonskem, kjer je tako rekoč ne poznajo, se to že pozna na zdravju ljudi. Moderna družba generira tako imenovane brezspolnike, uspešneže, japije, ambiciozneže, pozablja pa na barve v življenju. Prav spolnost prinaša te barve, prinaša spoštovanje ter primeren odnos do sebe in drugih, prinaša vonje, svetlobe in užitek.
Galerija

Asist. Evita Leskovšek, dr. med., spec. socialne medicine Diana Anđelič

Asist. Evita Leskovšek, dr. med., spec. socialne medicine Diana Anđelič

Asist. Evita Leskovšek, dr. med., spec. socialne medicine Diana Anđelič

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki