Intervju: lama Shenpen Rinpoche, predstojnik Budistične kongregacije Dharmaling

Lama Shenpen Rinpoche, predstojnik Budistične kongregacije Dharmaling
Lama Shenpen Rinpoche, predstojnik Budistične kongregacije Dharmaling (Foto: Diana Anđelič)

Notranji mir spreminja svet

Budizem je ena od najhitreje rastočih religij, predvsem v materialistično usmerjenem zahodnem svetu. Vse več ljudi namreč odkriva, da prave sreče ni mogoče najti v kopičenju denarja in gmotnih dobrin, zato odgovore na temeljna bivanjska vprašanja iščejo drugje. Budizem jim ponuja konkretne in logične odgovore, ki temeljijo na razumu in ne na slepi veri, pravi lama Shenpen Rinpoche, predstojnik Budistične kongregacije Dharmaling: »Budisti ne prelagamo odgovornosti ali iščemo milosti zunaj sebe. Vemo, da smo odgovorni sami in da imajo naša dejanja posledice: če delamo dobro, se nam vrne dobro, če delamo slabo, se nam slabo tudi vrne.«

Svet se sooča z globoko gospodarsko krizo. Kateri so, po vašem mnenju, glavni razlogi zanjo?
Ključni vzrok za krizo je pohlep. Največ so izgubili ljudje, ki so bili nezadovoljni s tem, kar imajo, podjetja, ki so hotela čedalje več – in nato je prišlo do kolapsa. Finančna in gospodarska kriza je predvsem posledica moralne krize, v sodobnem svetu namreč resničnim, človeškim vrednotam namenjamo premajhen pomen, zdi se celo, da smo nanje pozabili.

Kako prebroditi to krizo – kakšne poti ponuja budizem? Ali lahko s spreminjanjem sebe vplivamo na druge in na celotno družbo?
Družbo sestavlja množica ljudi, takih, kot smo sami. Če torej spremenimo sebe, svoje zahteve in pričakovanja, se bodo morali odzvati tudi drugi. Če denimo spremenimo prehranjevalne navade, se živilska podjetja odzovejo s tem, da spremenijo svoje izdelke. Če si želimo moralnih sprememb, moramo te spremembe jasno izraziti in trdno stati za svojimi notranjimi prepričanji, nato pa bodo temu, tako upam, sledili tudi politiki. Več ko bo ljudi, ki bodo našli notranji mir, večji in globlji bo njihov vpliv. Sveta ne morem spremeniti s tleskom prstov, če pa lahko spremenim sebe, s tem vplivam na ljudi v svoji bližini, ti pa vplivajo na ljudi okrog sebe – in tako gredo krogi naprej.

Budizem poudarja pomen temeljnih življenjskih vrednot, kot so sočutje, pomoč drugim, spoštovanje in strpnost. Vsega tega danes v svetu primanjkuje.
Spoštovanje je zelo pomembna vrednota, iz spoštovanja namreč lahko naredimo veliko dobrega. Spoštovanje pomeni, da nekoga sprejemaš takšnega, kot je, z vsemi njegovimi lastnostmi, da si z njim želiš živeti in sodelovati, vendar ga pri tem nočeš spreminjati, saj želiš le sprejemati to, kar je. Dandanes bi se spoštovanja in razumevanja drugih morali učiti, sploh če hočemo družbo in svet spremeniti na bolje.

Spremeniti moramo perspektivo večine politikov, saj delujejo kratkoročno in se ukvarjajo predvsem s projekti, od katerih imajo korist samo oni sami. Najprej tako, da spremenimo sebe: da smo dovzetni za potrebe drugih in predani pomoči vsem. Posebno pozornost moramo nameniti otrokom in mladini ter jih učiti pravih vrednot. Šolski sistem jih tega ne uči, šole poudarjajo znanje, ne pa etičnih vrednot, kot sta sočutje in spoštovanje. Prav zato v okviru Zavoda Mir pripravljamo posebne projekte, v okviru katerih otroke učimo o spoštovanju, miru, nenasilju in človečnosti na vseh področjih življenja.

Sočutje, spoštovanje drugih, mir in nenasilje so tudi temeljne vrednote največje svetovne religije, krščanstva. Kakšne so glavne razlike med krščanstvom in budizmom?
V sočutju, ljubezni in prijaznosti imamo s krščanstvom v njegovem splošnem pomenu veliko skupnega. Sporočilo Jezusa Kristusa je velikansko in ga vključuje tudi budizem. Budizem sicer opredeljujejo tudi zakon o vzroku in posledici ter ideje o nadaljevanju zavesti v naslednje življenje – reinkarnaciji. Oba koncepta nalagata vernikom večjo odgovornost, saj temu življenju sledi še eno življenje in nato še eno in še eno itn. Četudi smo sebični, si želimo svet v najboljšem stanju, saj se bomo vanj vrnili. Če delamo dobro, se nam dobro tudi vrača, od tod pa je samo korak do sočutja – če delamo dobro, delamo dobro za druge ljudi.

Največja razlika med budizmom ter krščanstvom in drugimi religijami pa je v tem, da budisti zavračajo misel o bogu kot vrhovnem bitju.
Res je, to je osnovna in zelo pomembna razlika. Budizem je osredotočen na človeka. Budisti ne prelagamo odgovornosti ali iščemo milosti zunaj sebe. Vemo, da smo odgovorni sami in da imajo naša dejanja posledice: če delaš dobro, se vrne dobro, če delaš slabo, se vrne slabo. Budisti ne čakamo na zunanji svet, sami moramo nenehno delati na sebi, ne pa da zgolj enkrat na teden ali mesec odidemo v tempelj. Občutek za duhovnost in spoštovanje moramo sprejeti in vključiti v svoje vsakodnevno življenje.

Če ne častite boga, kdo je potem Buda?
Buda je človeško bitje, tako kot mi vsi. Prehodil je določeno pot in razširil svojo zavest do stopnje, ko ni več meja. Osvobodil se je napačnih razumevanj in dosegel resnico o naravi resničnosti. Veliko visokih učiteljev je Bud, saj so uresničili polno razsežnost uma.

Marsikdo vas zaradi tega, ker nimate boga, označuje za ateiste. Kaj odgovarjate?
Budizem je usmerjen v človeka in njegovo notranjost, z vprašanjem obstoja boga se sploh ne ukvarja. Budisti nismo ateisti, izraz neteizem je morda primernejši.

Ali je budizem filozofija ali religija, je v njegovem izhodišču razum ali vera?
Budizem je oboje. Za nekatere je filozofija, za druge vera. Nekateri osvojijo le posamezne koncepte, denimo razumevanje karme ali reinkarnacijo, drugi se želijo spremeniti v globino – in takrat budizem postane vera. Če vzameš vse, kar prinaša budizem, je to vera. V primerjavi z drugimi religijami je budizem resda precej samosvoj, saj je zelo razumski in logičen. Če česa ne razumeš, ne rečeš, da boga pač ne moremo razumeti, pač pa iščeš znanstvene razlage. Budizem je od vseh religij najbliže sodobni znanosti, in bolj ko se znanost premika h kvantni znanosti, bliže je budizmu.

Znanost že nekaj časa raziskuje blagodejne učinke meditacije na človekovo zdravje.
Kaj je osnovni namen budistične meditacije?
Meditacija je eno od najboljših orodij za umirjanje uma. To je orodje, ki nam pomaga razumeti samega sebe. Duhovna pot se začne z nekakšno psihoterapijo oziroma filozofijo, poimenovano religijska psihologija, ki nam pomaga razumeti, kaj se dogaja v našem umu, kako in zakaj razmišljamo na določen način, zakaj se razjezimo, ali je ta jeza dobra, ali lahko energijo te jeze preobrazimo in podobno.

Na osnovi takšnega razumevanja in miru, ki ga dosežemo z razumevanjem, lahko nastopi globlja modrost. Ob pomoči meditacije in umirjenega uma si zastavljamo globoka vprašanja: iz česa je sestavljen naš svet, kakšna je narava stvarnosti, v kateri živimo, ali to, kar dojemamo, obstaja tako, kot mislimo, da obstaja ali pa gre za kako višjo stvarnosti … Bolj ko razširjaš teme in zavest, večje je razumevanje. Manj ega, več modrosti in več sočutja pomaga umu, da hodi proti razsvetljenju.

Budizem mnogi označujejo tudi za religijo, ki vernike najbolj osrečuje. Zakaj?
Budizem ljudem ponuja številna orodja za umirjanje uma, s tem pa jih usmerja k večji osredotočenosti, učinkovitosti in modrosti. Budisti smo manj jezni in manj pod stresom, mirnejši smo in modrejši. To pa je že sreča oziroma začetek sreče. Sreča je namreč tudi pot do modrosti, ne le cilj.

Je bilo iskanje sreče in modrosti razlog, da ste se pri šestnajstih letih odločili za budizem? Kolikor vem, izhajate iz katoliškega okolja …
Res je, živel sem v Franciji, ki ima močne krščanske korenine, in obiskoval katoliško šolo. Toda v katoliškem okolju nisem našel odgovorov na vprašanja, ki sem si jih zastavljal – od kod prihajam, kaj lahko storim s svojim umom, kaj lahko resnično storim, da bi pomagal drugim. Skoraj vse vere nad vse postavljajo boga, karmo in reinkarnacijo pa zanikajo. Zato tudi nisem mogel najti tistega, kar sem iskal. Ko sem prvič bral o Tibetu, sem imel trinajst let, tri leta pozneje je naš kraj obiskal tibetanski lama, petnajst dni po njegovem obisku pa sem že vstopil v samostan. Končno sem našel način, kako razviti svoj um, da bom lahko pomagal drugim.

Odločitev je v vas očitno dozorela zelo hitro in zelo zgodaj.
Um ne šteje let. Če verjameš v reinkarnacijo, se ne rodiš kot nepopisan list, ampak imaš določeno ozadje. Zame to ni bilo odkritje nečesa novega, pač pa povezava s preteklostjo in nadaljevanje poti.

Članek se nadaljuje »


Galerija

Lama Shenpen Rinpoche, predstojnik Budistične kongregacije Dharmaling Diana Anđelič

Lama Shenpen Rinpoche, predstojnik Budistične kongregacije Dharmaling Diana Anđelič

Lama Shenpen Rinpoche, predstojnik Budistične kongregacije Dharmaling Diana Anđelič

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Vsi Viva strokovnjaki