Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Intervju: Peter Topić, odkrito o seksualni zasvojenosti

Sram je gorivo za zasvojenost

"Če se ne bi začel zdraviti, verjetno ne bi bil več živ," pripoveduje Peter Topić, ki ima za sabo dolgotrajno in bolečo zgodbo zasvojenosti. "Telesno sem propadal, duševno sem bil na dnu in bil sem nesposoben za delo." V to ga je pripeljala seksualna zasvojenost, odvisnost, o kateri vemo zelo malo, marsikdo pa zanjo sploh še ni slišal. Peter je prvi Slovenec, ki je odkrito spregovoril o svoji bitki. Kot pravi, je bilo zanj prelomno srečanje s knjigo dr. Patricka Carnesa Don't Call It Love D (Ne recite temu ljubezen), v kateri je avtor popisal pretresljive zgodbe več kot 300 zasvojencev s seksom. Konec meseca bo knjiga izšla tudi pri nas, prevedel pa jo je prav Peter Topić.

O seksualni zasvojenosti vemo malo. Marsikdo je zanjo prvič slišal, ko je znani ameriški igralec javno razkril, da se zdravi za to vrsto odvisnosti. Zato najprej razčistiva pojme: kaj je sploh seksualna zasvojenost?

Seksualna zasvojenost je najprej in predvsem zasvojenost. Kot vemo, je vsaka zasvojenost bolezen. Seksualna zasvojenost sodi med tako imenovane nekemične zasvojenosti, to pa je tudi eden od razlogov, zakaj ljudje tako težko razumejo, da gre za pravo zasvojenost. Ljudje ne morejo doumeti, da je lahko nekdo zasvojen, če ne pije, se ne omamlja oziroma ne uživa nobenih kemičnih snovi. Podobno velja za motnje hranjenja in še bolj za druge nekemične zasvojenosti, kot je, denimo, odvisnost od hazardiranja. Že raziskave iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki so jih opravili na področju nevrokemije, kažejo, da različne zasvojenosti enako spremenijo nevrotransmiterske poti – poti kemičnih prenašalcev impulzov v možganih tako, da se, poenostavljeno rečeno, človek lahko omamlja že samo s sanjarjenjem.

Če postavim vprašanje drugače: kje je meja med zdravo spolnostjo in zasvojenostjo?

Temeljna razlika je v bližini in namenu. Pri zdravi spolnosti gre vedno za zbliževanje dveh ljudi, pri seksualni zasvojenosti pa je povsem vseeno, kdo je na drugi strani. Pri zasvojenosti pravzaprav sploh ne gre za seks, marveč zgolj za obliko omamljanja. Ob omembi seksualne zasvojenosti si ljudje največkrat predstavljajo obilo seksa, veliko pohotnosti, silne seksualne apetite … Toda v resnici sploh ne gre za to; zasvojenost je omamljanje, disfunkcionalna oblika reševanja težav in beg pred realnostjo.

Kateri so najznačilnejši znaki seksualne zasvojenosti?

Za zasvojene je značilen tako imenovan neobvladljiv življenjski vzorec, kar pomeni, da svojega seksualnega vedenja ne morejo več nadzorovati. Kljub hudim negativnim posledicam ne morejo odnehati, njihovo vedenje je izrazito samouničevalno. Če, denimo, človek petič dobi negativen rezultat HIV-testa in se še isti večer z neznancem spusti v seks brez zaščite, je tako vedenje skrajno tvegano. Zasvojeni si sicer lahko vztrajno prizadevajo omejiti škodljivo vedenje, vendar tega ne zmorejo. Predstavljajte si žensko, ki sredi belega dneva vozi domov moške zaradi seksa, čeprav so doma tudi njeni otroci. Zaveda se, da jim škoduje, vendar se ne more ustaviti. Pri zasvojenih sta seksualna obsedenost in sanjarjenje strategiji za preživetje. Pogostost seksualnih izkušenj se veča, saj je tudi ta zasvojenost, tako kot vse druge, progresivna, kar pomeni, da zasvojeni potrebujejo vse več droge. Poleg tega so za zasvojene značilna skrajna čustvena nihanja; pretirano veliko časa namenijo sanjarjenju, pripravam na seksualne izkušnje in podobno.

Kaj pa pojavne oblike? Katera seksualna obnašanja uvrščamo med zasvojenost?

Patrick Carnes v knjigi navaja enajst vedenjskih vzorcev. Eden od teh je sanjarjenje, za katerega zasvojeni porabijo nenormalno veliko časa, tako da zaradi tega čutijo hude posledice na drugih področjih življenja. Pri tem vedenjskem vzorcu ne pride do dejanskega seksualnega stika. Ljudje si predstave narišejo v glavi in tu se tudi neha. Takšni ljudje so po resničnem seksu pogosto razočarani in depresivni, saj nikoli ni tako popoln kot v fantazijah. Druga pojavna oblika je seksualni lov, kjer tudi ne gre za sam seks, marveč za zapeljevanje oziroma igro moči, za to, da nekoga pripraviš do seksa, tudi ko si tega ne želi. Tu je še anonimni seks oziroma seks z anonimnimi partnerji, kamor sodita seks za eno noč in skupinski seks. Pri zasvojenskem seksu ne gre za prostovoljno sodelovanje; ti ljudje preprosto niso zmožni reči ne, seksu se ne morejo odreči, tudi če jim sploh ni do njega ali jim je celo zoprn. Med oblike seksualne zasvojenosti štejemo še plačevanje za seks, torej vse, kar je povezano s kupovanjem seksualnih uslug, tudi klice na vroče linije in iskanje seksualnih partnerjev po oglasih, trgovanje s seksom, voajerizem, ekshibicionizem, spolno nadlegovanje in nasilje, seks, povezan z bolečino, seks s predmeti in seks z otroki.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zasvojenost , seks , spolnost , peter topić , seksualna zasvojenost , sanjarjenje , darja zgonc , zasvojenost s seksom , masturbiranje , ne recite temu ljubezen , patrick carnes , neprimerno spolno obnašanje , spolni odnosi , nekemična zasvojenost

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.