Schalk Opperman:»Znanost je srce vsega, kar počnem«

»Razvoj posameznega zdravila od prve raziskave do faze registracije in prihoda na trg traja v povprečju od 10 do 15 let, stroški razvoja pa v povprečju presegajo dve milijardi evrov.«
»Razvoj posameznega zdravila od prve raziskave do faze registracije in prihoda na trg traja v povprečju od 10 do 15 let, stroški razvoja pa v povprečju presegajo dve milijardi evrov.«

Južnoafričan Schalk Opperman je svojo kariero pri družbi Merck, farmacevtskem podjetju s 350-letno tradicijo, začel kot prodajni zastopnik. Pozneje je postal vodja usposabljanja, nato vodja izvoza, kjer je sodeloval pri ustanavljanju podjetij v Namibiji, Bocvani, na Mauritiusu, v Keniji, Ugandi in Tanzaniji, zdaj pa je generalni direktor za Slovenijo in Hrvaško.
Ob 25-letnici Merckovega delovanja pri nas smo se z njim pogovarjali o trenutnih razmerah, izzivih farmacevtske industrije, močni vlogi podjetja pri razvoju novih metod zdravljenja in prihodnosti. V pogovoru je izhajal tudi iz misli, da se znanost pogosto začne z idejami iz znanstvene fantastike, ki sčasoma postanejo resničnost.

Merck sodeluje s proizvajalcem cepiv proti COVID-19 BioNTech, saj jih oskrbuje z lipidi, potrebnimi za razvoj in izdelavo cepiva. Zakaj so potrebni za cepivo?

Lipidi so glavnega pomena pri učinkovitosti mRNA-cepiva. Tako imenovane lipide »po meri« v tako velikih količinah in v skladu z najvišjimi zahtevami kakovosti, potrebnimi za proizvodnjo cepiv, proizvajajo le redka podjetja na svetu. Merck ima široko strokovno znanje pri zagotavljanju lipidov »po meri« in drugih glavnih komponent, kot je sintetični holesterol za formulacije lipidnih nanodelcev.


Ali Merck razvija tudi svoje cepivo proti COVID-19?

Trenutno ne razvijamo lastnega cepiva. Sektor Life Science z izdelki in tehnologijami podpira več kot 50 cepilnih projektov po vsem svetu. Naša vloga je primerljiva z vlogo dobavitelja določenih delov v avtomobilski industriji. Merck podpira raziskave in razvoj ter ponuja širok spekter sestavin, potrebnih za izdelavo cepiv proti COVID-19. Poleg razvoja in izdelave cepiv sodelujemo pri proizvodnji spojin, ki so sestavni deli testov za ugotavljanje navzočnosti novega koronavirusa. Sodelujemo tudi s številnimi kliničnimi laboratoriji in proizvajalci diagnostike. Poudaril bi pomen raziskav in znanosti v današnjem svetu. Naše podjetje daje podporo znanstvenikom, ki se spopadajo s težkimi vprašanji, s katerimi se spopada človeštvo. Trenutno poteka veliko raziskav na vseh ravneh razvoja cepiv in možnih metod zdravljenja COVID-19. Trenutno torej ne razvijamo lastnega cepiva, razvijamo pa zdravilo, ki bi z zmanjšanjem citokinskega viharja zmanjšalo posledice delovanja virusa v organizmu. Zdravilo je v fazi II kliničnih raziskav.

Čemu pripisujete morebitno nezaupanje v farmacevtska podjetja?

Menim, da bi bilo takšno dojemanje lahko posledica dezinformacij in senzacionalističnih poročanj v medijih. Kljub temu pa mislim, da je lahko človeštvo za reševanje krize COVID-19 hvaležno znanosti in z njo povezanim podjetjem. Do zdaj so najhitreje razvili cepivo proti eboli, zanj so potrebovali štiri leta. Cepivo proti COVID-19 so z velikanskimi vlaganji v vire in z medsebojnim sodelovanjem razvili v 326 dneh. To je neverjeten dosežek znanstvenikov in znanstvenih podjetij. Zame so to junaki našega časa. Mislim, da znanstvenih podjetij in njihovih izjemnih dosežkov ne cenimo dovolj. Ves čas poslušamo o negativnih stranskih učinkih, ki se zgodijo v enem primeru na več milijonov, premalo pa govorimo o prednostih in rešitvah. To je žalostno. Milijoni na drugi strani pa tudi zaupajo farmacevtskim podjetjem, ki ustvarjajo, izboljšujejo in podaljšujejo življenja. Vsa farmacevtska podjetja imajo tudi oddelke za farmakovigilanco, ki spremljajo neželene učinke zdravil, jih poročajo in tako zagotavljajo varnost uporabe.


Koliko stane razvoj novega zdravila in kako bi pojasnili ter upravičili tako visoke stroške?


Thomas Edison je dejal, da je iznašel na tisoče metod, kako ne izdelati žarnice, preden je ugotovil, kako jo dejansko izdelati. Pri znanstvenih raziskavah in razvoju je podobno. Znanstveniki raziskujejo od tri tisoč do deset tisoč snovi, da bi ugotovili korist ene od njih v klinični praksi. To zahteva veliko časa in milijarde evrov. Razvoj posameznega zdravila od prve raziskave do faze registracije in prihoda na trg traja v povprečju od 10 do 15 let, stroški razvoja pa v povprečju presegajo dve milijardi evrov. Medtem ko človeštvo meni, da nimamo odgovorov na vsa vprašanja, moramo še naprej vlagati v raziskave in razvoj. Le tako se bomo lahko spopadli s prihodnjo pandemijo in odgovorili na potrebe v zdravstvu.

Prihajate iz Južne Afrike, med svojim delom pa ste spoznali tudi druge afriške države. Menite, da je zaupanje v cepiva v manj razvitih državah večje kot v zahodnem svetu?

Odraščal sem v Južni Afriki, kjer večina ljudi upošteva priporočene programe cepljenja. V tistem okolju so učinki bolezni ob nezadostni precepljenosti veliko bolj opazni. Otroška paraliza, ki je bila resničnost še v generaciji moje matere, je tam pravzaprav izkoreninjena zaradi programov cepljenja. Žalostno je videti, da so v nekaterih državah znova izbruhnile prej premagane bolezni.

Ali vam izvor in delovne izkušnje v Afriki pomagajo bolje razumeti poslanstvo z medicinskega področja in pomoč ljudem?

Mogoče. Na lastne oči sem videl, kaj pomeni premalo sredstev za zdravljenje vseh bolnikov. Kako težko je izbirati med zdravljenjem enega z redko boleznijo in zdravljenjem številnih s pogostejšo boleznijo. Upam, da mi nikoli ne bo treba sprejemati takšnih odločitev. Kljub vsemu pa je čudovito delati na področju, ki vsakodnevno pomaga milijonom bolnikom po vsem svetu.

Kaj vas pri delu najbolj motivira?

Ljudem pomagam pri njihovem osebnem in poklicnem razvoju. Dodana vrednost mojega dela je, da z razvojem pomagamo milijonom ljudem ustvarjati, podaljšati in izboljšati življenje. Ko sem pri podjetju Merck začel delati kot prodajni zastopnik, sem bil osredotočen predvsem na tržni cilj, kmalu pa sem spoznal, kako izpolnjujoče je, da poleg tega pripomorem tudi k izboljšanju življenj. To je še danes moje vodilo.


Vaše podjetje je vodilno tudi na področju personaliziranega zdravljenja raka, nevroloških bolezni, multiple skleroze, diabetesa in neplodnosti. Katere dosežke bi poudarili?

Svoje delo jemljem zelo osebno, k čemur spodbujam tudi svojo ekipo. Lepo je vedeti, da neplodnim parom z našimi zdravili za zdravljenje neplodnosti pomagamo doseči sanje o otroku. Nekaterim bolnikom z rakom pomagamo podaljšati življenje in uresničiti nekatere sanje. Bolnikom z multiplo sklerozo z ugodnejšimi shemami zdravljenja pomagamo, da živijo skoraj normalno življenje. Merckova zdravila vsakodnevno uporablja 72 milijonov bolnikov po vsem svetu. Z združitvijo strokovnega znanja s področja diabetesa, bolezni srca in ožilja, ščitnice in endokrinega sistema zagotavljamo dostop do zdravstvenih rešitev, ki lahko našim bolnikom pomagajo izboljšati življenje. Zame je najpomembnejše, da to, kar počnemo, počnemo združeni.

Pri Mercku se osredotočate predvsem na imunoonkološke terapije, ki temeljijo na imunskem sistemu. Pri katerih vrstah raka je vaše zdravljenje najučinkovitejše in kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Znanost je v središču vsega, kar počnemo. V naših raziskovalnih in razvojnih centrih v Darmstadtu, Bostonu, Pekingu in Tokiu več kot tri tisoč zaposlenih dela v globalnih omrežjih in si prizadeva za prelomna odkritja za bolnike. Ocenjujemo, da vsako leto na svetu za rakom zboli 18 milijonov ljudi in imunoonkološke terapije lahko mnogim bolnikom z rakom prinesejo velike izboljšave. Ta zdravila namreč z imunskim sistemom učinkoviteje napadajo tumorje. Bolj ko razumemo biologijo in imunologijo tumorjev, učinkoviteje lahko odkrivamo posamezniku prilagojene in zmogljivejše metode zdravljenja. Ukvarjamo se z razvojem zdravil za številne vrste raka, zlasti kolorektalnega, gastrointestinalnega, raka glave in vratu, pljuč, mehurja ter nekaterih drugih redkih vrst raka.


Tudi trajnost in skrb za okolje sta pomembna elementa strategije vašega podjetja. Bill Gates je pred časom izjavil, da bi morali zaradi podnebnih sprememb začeti izdelovati laboratorijsko vzgojeno meso. Sliši se kot znanstvena fantastika, vendar Merck s podjetji sodeluje tudi na tem področju. Kdaj bomo začeli jesti meso iz laboratorija?

Jasno je, da moramo naraščajočemu svetovnemu prebivalstvu ponuditi bolj trajnostno pridelano meso in ribe. Merck trenutno s svojimi izkušnjami sodeluje z nekaterimi zagonskimi podjetji. Naši strokovnjaki za biopredelavo razvijajo medije za celično kulturo, potrebne tudi za čisto meso, ki ni nadomestni izdelek, temveč pravo meso. Gojijo ga iz več vrst celic v laboratoriju, v večjem obsegu pa v bioreaktorjih. Čisto meso še ni na voljo na trgu niti v Silicijevi dolini, kjer delujejo tovrstna podjetja. Kljub temu da so podjetja zelo mlada, hitro napredujejo in čez nekaj let lahko v restavracijah že pričakujemo čisto meso.

Že Hipokrat je dejal, da je hrana naše zdravilo. Nekatera farmacevtska podjetja so njegov rek vzela dobesedno in začela proizvajati hrano. Drži, da Merckovi raziskovalci med drugim proučujejo tudi predelavo neužitne biomase v hrano?

Res je. Projekcije kažejo, da bo leta 2050 na svetu treba prehraniti 9,1 milijarde prebivalcev, kar pomeni, da bi bilo treba med letoma 2005 in 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70 odstotkov. To je mogoče le z uporabo nekonvencionalne, zelo inovativne nove tehnologije. Predelava neužitne biomase rastlinskega izvora v užitno polnovredno hrano brez kakršnegakoli tveganja za človeka ali okolje je nekaj neverjetnega. Ta ideja je vizija za uresničitev sanj prihodnosti. In vse se začne pri idejah, pogumnih mislih in radovednosti. Bomo videli, kaj nam bo prinesla prihodnost.
Galerija

»Razvoj posameznega zdravila od prve raziskave do faze registracije in prihoda na trg traja v povprečju od 10 do 15 let, stroški razvoja pa v povprečju presegajo dve milijardi evrov.«

»Lepo je vedeti, da neplodnim parom z našimi zdravili pomagamo uresničiti sanje o otroku.«

Vojko Kanič

prim. doc. dr. Vojko Kanič dr. med. spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Postavi vprašanje

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki