Intervju: prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., imunolog

Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., imunolog
Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., imunolog (Foto: Diana Anđelič)

Ko imunski sistem zataji ...

Z jesenjo znova prihaja obdobje smrkanja, kihanja, povišane temperature in slabega počutja. Prehladnim obolenjem se bomo najbrž težko izognili: če se nam bo s pravočasnim cepljenjem še uspelo ubraniti gripe, bomo najverjetneje staknili vsaj nadležen prehlad. Virusne okužbe dihal se namreč bliskovito širijo, v razvitih državah ljudje obolevajo v povprečju skoraj petkrat na leto. Toda - če je prehladov več kot deset na leto in če se posamezna obolenja vlečejo ter zapletajo, velja razmisliti, opozarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan. Morda se preveč izpostavljamo okužbam ali smo premalo skrbni pri zdravljenju, možno pa je tudi, da je naš imunski sistem oslabljen.

Prehlade, kot vemo, povzročajo virusi, manj znano pa je, da je teh virusov ogromno. Kateri so najnevarnejši?

Prehladna obolenja povzroča več sto najrazličnejših vrst virusov. Navaden prehlad povzročajo virusi (rinovirusi, koronavirusi, reovirusi), ki napadejo samo sluznico in se ne širijo naprej po telesu. Zato prehlad nima splošnih bolezenskih znakov, kot so vročina ali bolečine v sklepih, ampak prevladujejo znaki vnete dihalne sluznice: hripavost, nahod, izcedek iz nosu, vneto žrelo in kašelj. Težji potek ima bronhitis z vročino, ki ga povzročajo virusi, ki so agresivnejši od prehladnih: adenovirusi, respiratorni sincicijski virusi, virusi parainfluence in enterovirusi. Splošni bolezenski znaki so hujši (vročina, glavobol, boleči sklepi), že takoj na začetku bolezni se pojavijo tudi kašelj, bolečine v žrelu in izcedek iz nosu. Gripo povzročajo virusi influence. Ti izzovejo še posebno močne splošne bolezenske znake (vročino, bolečine v sklepih, glavobol, slabost); kašlja in izcedka iz dihal na začetku ni, med boleznijo pa se kašljanje stopnjuje. Virusi so tudi povzročitelji približno tretjine angin. Te angine so zelo kratke in blage, bolečine v grlu so malo izražene, vročine skoraj ni, tudi bezgavke na vratu niso povečane in boleče.

Prehladna virusna obolenja so običajno blaga, če je naša odpornost dobra, jih prebolimo v nekaj dneh. To ne velja za gripo, pri kateri so bolezenski znaki lahko zelo hudi.

Pri običajnih prehladnih obolenjih je moč bolezni odvisna od vrste virusa in od človekove odpornosti, pri gripi pa je razvoj bolezni bolj ali manj neodvisen od odpornosti. Če dobimo virus gripe in nimamo protiteles, bomo najverjetneje zboleli. Vsi virusi slabijo imunski sistem, virus gripe pri tem še posebno izstopa, saj se pri tej bolezni lahko hitro pojavijo bakterijske okužbe ali razvije pljučnica. Ta lahko v posameznih primerih pripelje celo do smrti, še posebno ogroženi so starejši ljudje s srčnimi obolenji.
 

Medtem ko se lahko pred gripo zavarujemo s cepljenjem, neposrednih zdravil proti prehladu ni. Kako to?

Običajni prehladi ne sodijo med tako hude okužbe, da bi se splačalo razvijati zdravila za vsakega posebej, poleg tega je virusov ogromno. Drugače je pri gripi, kjer je en sam tip virusa oziroma imamo v obdobju petih do desetih let opraviti le z dvema do tremi različicami. Delčki virusov influence so vključeni v cepivo, ki je približno 90-odstotno učinkovito. Pravočasno cepljenje nas torej zavaruje pred gripo, ne pa tudi pred prehladi; cepivo proti gripi namreč ščiti samo proti virusu gripe.

Kolikokrat na leto v povprečju zbolimo za okužbami dihal?

Za virusno okužbo dihal zbolimo v povprečju od tri- do petkrat na leto. Pogosteje obolevajo ljudje, ki živijo ali delajo v mestih oziroma v okoljih, kjer imajo veliko stikov z drugimi. Učitelj bo najverjetneje pogosteje prehlajen kot nekdo, ki dela v izoliranem okolju, saj je bolj izpostavljen.

Kaj bolj vpliva na pogostnost prehladnih obolenj: izpostavljenost ljudem, ki prenašajo okužbo ali telesna odpornost oziroma imunski sistem?

Na pogostnost obolevanj odločujoče vpliva izpostavljenost okužbam. Če virusa ne dobimo oziroma če nismo v stiku s človekom, ki ga ima, ne moremo dobiti ne gripe ne prehlada. Na dovzetnost za okužbe pomembno vpliva tudi naša odpornost. Ljudje, ki imajo veliko protiteles in se dobro imunsko odzivajo, običajno zelo hitro ustvarijo protitelesa.

Vsako jesen nas oglaševalci hitijo seznanjati z najrazličnejšimi izdelki, ki naj bi krepili našo odpornost proti virusom in imunski sistem. V kolikšni meri, če sploh, so tovrstni izdelki zares učinkoviti?

Na trgu je veliko takšnih izdelkov: od vitaminskih pripravkov in rastlinskih izvlečkov do različnih jogurtov s probiotičnimi bakterijami. Z zaužitjem res dobimo v telo neko novo bakterijo, na katero se naš imunski sistem odzove, tako kot se odzove na vsako novo bakterijo: aktivira se. Če sočasno v telo dobimo bolezensko bakterijo, jo že zagreti imunski sistem hitreje uniči. Vendar to velja le za tako imenovano fazo odzivanja, ki traja približno štirinajst dni, nato se telo na novo bakterijo navadi.

Če bi se torej hoteli na ta način zaščititi, bi morali pripravek jemati vsaj teden dni pred morebitno okužbo?

Ja, če bi teden dni pred okužbo vzeli ta pripravek, bi najverjetneje zmanjšali možnosti, da bomo zboleli. Študije govorijo temu v prid. V primeru epidemij, bi, denimo, tako lahko vsaj za štirinajst dni zmanjšali možnost obolevanja.

Je pogosto ponavljanje prehladov znak, da je nekaj narobe z našim imunskim sistemom?

Nekaj prehladnih obolenj na leto še ne pomeni, da je naš imunski sistem oslabljen. O tem, da je nekaj narobe z imunskim sistemom, začnemo razmišljati, če je teh obolenj res veliko, če se vlečejo po več kot deset dni in se razvijajo dodatni zapleti, kot so gnojne angine ali pljučnice. V takih primerih velja preučiti, ali ne gre morda za okvaro protiteles ali celic, ki ščitijo pred virusi.

Kako pravzaprav deluje imunski sistem?

Imunski sistem so celice, ki so narejene samo za to, da prepoznajo in nato ob pomoči protiteles uničijo tuje snovi, ki pridejo v naše telo skozi kožo ali sluznico. Protitelesa so molekule, ki se vežejo na tujke in opozorijo imunske celice, da jih je treba odstraniti. Preprosto povedano: zadeva deluje približno tako kot v gozdu, kjer gozdarji najprej označijo drevesa, ki jih je treba odstraniti, in jih nato še posekajo.
Škodljivci in tujki, ki vstopajo v naše telo, so zelo različni, od parazitov do virusov in bakterij, zato je imunski sistem, ki skrbi za njihovo odstranitev, zelo zapleten

Ali lahko delovanje imunskega sistema natančno preučite oziroma določite?

Seveda. S posebnimi preiskavami, ki so dokaj preproste, lahko natančno ocenimo posameznikovo imunsko stanje. Odvzamemo mu vzorec krvi, analiziramo količino in vrste imunskih celic ter njihovo aktivnost in odzivanje. Pri ugotavljanju morebitnih okvar imunskega sistema je pomembno tudi zgolj opazovanje in sledenje znakom, ki so lahko odraz slabe imunosti.

Kateri so najznačilnejši znaki, ki kažejo na morebitno okvaro imunskega sistema?

Kronično okvaro imunskega sistema pogosto spremljajo značilni znaki, kot so že omenjeni ponavljajoči se zapleti prehladnih obolenj v gnojne angine in pljučnice, pogosti so različni gnojni izpuščaji na koži ali sluznici, kronične glivične okužbe, okužbe urinarnega trakta ipd.

V takih primerih torej priporočate podrobnejši pregled?

Tako je.

Okvare imunskega sistema so največkrat prirojene, na morebitno oslabelost imunskega sistema pa lahko vplivajo tudi zunanji dejavniki.

V večini primerov so hude okvare imunskega sistema prirojene (genske). Lahko jih povzročijo tudi nekatere bolezni, kot sta levkemija in aids, ali močna zdravila, kot so citostatiki in kortikosteroidi. Imunski sistem slabijo tudi najrazličnejši škodljivi vplivi okolja in prevelike psihične obremenitve. V teh primerih se imunski sistem sčasoma začne napačno odzivati na okužbe, manj varuje pred nastankom bolezni, v skrajnem primeru je lahko celo sam povzročitelj bolezni.

Na delovanje imunskega sistema zelo škodljivo vpliva stres, zlasti ponavljajoče se stresne situacije. Kaj se med stresom dogaja v telesu?

Med stresom se izredno poveča koncentracija stresnih hormonov. Ti hormoni pri hudem psihičnem stresu narastejo na približno enak obseg kot, denimo, pri težji operaciji, le da je njihova vloga pri operacijah pozitivna, saj selekcionirajo imunske celice in zavirajo njihovo premočno delovanje. Povsem drugačna je vloga stresnih hormonov pri psihičnem stresu, saj takrat zavirajo delovanje imunskih celic brez posebne selekcije, kar posledično povzroči njihovo slabše delovanje oziroma zmanjšanje njihovega števila. Med hudim stresom se vse telesne dejavnosti, ki niso nujne za preživetje, začasno izključijo oziroma zmanjšajo na najmanjšo možno mero. Okrnjeno je delovanje imunskega sistema, prebavil, ledvic, obnavljanje krvnih celic, kože, motene so naše psihične funkcije, skratka, telo se pripravi na dolgotrajno trpljenje. Če se tako stanje dogaja redko in kratek čas, ni večjih težav, če pa se stresne situacije ponavljajo, to lahko zelo negativno vpliva na imunski sistem in na naše zdravje.

Kateri so najznačilnejši znaki stresa?

Če začneva s fiziološkimi znaki: stresni hormoni, kot rečeno, izključijo vse fiziološke funkcije, ki niso nujne za preživetje, celice, ki obnavljajo tkiva, delujejo slabše, zato se pri ljudeh, ki so v stresu, pogosto pojavljajo težave s prebavo, s kožo, izpadajo jim lasje, nohti so lomljivi ipd. Naše telo se na stresne situacije pogosto takoj odzove s povišanjem krvnega tlaka, krči mišic ali, denimo, z migreno. Sicer pa je za ljudi, ki so v stresu, značilno, da se niso zmožni ukvarjati z vsebinskimi vprašanji. Vse je podrejeno občutku trenutne ogroženosti. Pogosto ne vedo, kaj je in kaj bo oziroma kaj sploh hočejo, ampak se podrejajo impulzu. Nenehno se lotevajo novih projektov, že začeti pa ostajajo nedokončani. Zmoti jih vsak nov impulz ali drugačen odziv in že spremenijo smer.

Zakaj se ljudje različno odzivamo na stres?

Stres je odziv telesa na situacijo, v kateri se počutimo prestrašeni oziroma ogroženi. V času, ko so se ljudje srečevali s smrtnimi nevarnostmi, je bil to način preživetja, zdaj je tovrstnih skrajnih ogroženosti malo, kljub temu pa nas stres opozarja na strah, na domnevno nevarnost. Kako se nekdo odzove na prestrašenost, je v veliki meri odvisno od povezav med trenutno situacijo in dogodki v preteklosti. Zakaj se nekdo počuti ponižan in ogrožen, če ga na cesti prehitijo, drugi pa tega še opazi ne? Ker je prvi najverjetneje preklopil na neko negativno izkušnjo v preteklosti in jo prenesel v burno reakcijo. Zelo verjetno je, da se bo enako odzval tudi naslednjič.

Ali se temu lahko izogne? Se torej lahko naučimo ustreznega odzivanja na stres?

Do neke mere se seveda lahko naučimo upravljanja s stresom. Predvsem se moramo prepričati, da nas številne stvari, ki spremljajo naše vsakdanje življenje, ne ogrožajo. Če vemo, kdo smo in kaj hočemo, se bomo najverjetneje zelo redko ukvarjali z mislijo o ogroženosti. Drugače je takrat, ko se srečujemo z resnično težkimi stiskami   brezposelnostjo, nesrečo, hudo boleznijo. Takrat se je težko izogniti stresu. Toda zanimivo je, da prav ljudje, ki so preživeli hude nesreče ali bolezni, pogosto povsem spremenijo pristop do življenja in se z občutkom ogroženosti zaradi vsakdanjih situacij ne obremenjujejo več.

Najbrž je težko pričakovati, da bi kar naenkrat znatno spremenili ustaljen življenjski slog in dojemanje življenja. Kaj je najmanj, kar lahko naredimo, da bi omilili stres?

Pomembno je, da poskušamo nekaj spremeniti, seveda pa je to v veliki meri odvisno od našega manevrskega prostora. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da si ob znakih hude stresne ogroženosti vzamemo dva ali tri tedne dopusta in ga izkoristimo za preklop v drug tempo življenja in se tako sami soočimo z dejstvom, da obstajajo tudi drugačne oblike delovanja. Ljudje, ki so v stresu, si namreč pogosto sploh ne morejo predstavljati, da obstajata drugačen način in ritem življenja. In če nimajo te predstave, si bodo le težko poiskali ali ustvarili okoliščine za življenje s čim manj stresa.

Galerija

Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., imunolog Diana Anđelič

Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., imunolog Diana Anđelič

Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., imunolog Diana Anđelič

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki