Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatica Slovenice (AS)

Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatica Slovenice (AS)
Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatica Slovenice (AS) (Foto: Grega Žunič)

Ukinitev doplačil ne bo rešila javnega zdravstva

Predlog reforme zdravstvenega sistema, ki ga je predstavila ministrica, je slab, ker je premalo dorečen in pušča preveč odprtih vprašanj, pravi Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatica Slovenice (AS). Posledice predlagane reforme so za različne deležnike v sistemu nesprejemljive oziroma se jih sploh ne da oceniti, kar je še slabše.

Pogrešamo namreč izračune, na podlagi katerih bi to sploh lahko naredili, saj jih je na 50 straneh predloga reforme le za eno stran in pol. Gabrijel Škof je tudi zato prepričan, da predlog reforme ne bo sprejet, vsaj v tej obliki ne. Tudi zato, ker Milojko Kolar Celarc pozna in ceni kot finančno strokovnjakinjo, je nad predlogom reforme razočaran, pa ne le kot zaposleni v zavarovalnici, ki se ukvarja z dopolnilnimi zdravstvenimi zavarovanji, temveč tudi kot prebivalec te države, pove na začetku pogovora za Vivo.

Zakaj zavračate predlog reforme, kaj je glavni razlog za vaše razočaranje?
Dejstvo je, da se reforma ne loteva bistva, srži problematike zdravstvenega sistema. Predlog, ki je napisan sedaj, v resnici sploh ni reforma zdravstvenega sistema, temveč bolj ali manj prikrita davčna reforma. Gre bolj ali manj za prerazporejanje sredstev za financiranje javnega zdravstvenega sistema.

Kaj pa vi vidite kot bistvo problema slovenskega zdravstva, ki bi ga bilo potrebno reformirati?
To so zagotovo organizacija dela, obvladovanje verige dobaviteljev ter učinkovitost poslovanja. Teh vsebinskih področij se reforma sploh ne loteva. Glavnina predlogov se vrti okoli prerazporeditve virov financiranja. Zdravstvena blagajna je kot posoda, ki pa nenadzirano močno pušča na vseh koncih in krajih. Zakaj bi torej vanjo dajali še več – ker pravijo, da bo po novem še več denarja – če nihče nič ne dela na tem, da bi se te luknje v sistemu zapirale, če ni nadzora nad iztekanjem? Bistvo problema je pomanjkanje nadzora nad porabo denarja.

Po novem modelu financiranja bo v zdravstvu ne le več denarja, temveč naj bi se s prenosom pristojnosti na ZZZS tudi porabljal učinkoviteje.
Pa saj bi se lahko že danes. Država se ni izkazala kot dober gospodar, zdaj pa bi rada upravljala s še več denarja. Zavarovalnice smo bistveno bolj učinkovite in uspešne pri izvajanju nadzora porabe denarja, ker imamo jasen interes, da ne preplačujemo opravljenih storitev in ne plačujemo neopravljenih storitev. Zavodu smo velikokrat ponudili informacije, ki jih na ta način pridobimo, in s katerimi bi lahko skupaj ustvarili še dodatno dodano vrednost za izboljšanje učinkovitosti funkcioniranja javnega zdravstvenega sistema, pa v preteklosti ni bilo odziva. Tako da smo bile v preteklih letih zdravstvene zavarovalnice prepuščene same sebi. Zagotovo pa z denarjem gospodarimo bolje od države. Tako je ZZZS v letu 2016 (po nerevidiranih podatkih) v svojih nadzornih pregledih odkril cca 0,1 odstotek napak pri opravljenih in zaračunanih storitvah. AS pa 1,05 odstotkov, kar pove, da smo v svojih kontrolnih aktivnostih desetkrat bolj učinkoviti kot ZZZS.

Ministrica zagotavlja, da se obseg pravic oziroma košarice kljub ukinitvi doplačil ne bo skrčil. Je to sploh možno?
Ja, je, vendar samo pod pogojem, da se znižajo ravni kakovosti storitev. Ker ko bo denarja zmanjkalo, in verjemite mi, zmanjkalo ga bo razmeroma hitro, ne bo več možnosti prestavljanja kritja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v segment, ki ga pokriva dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ostajata samo dve možnosti; ena je dvig prispevne stopnje delodajalcev in delojemalcev, pri čemer smo po obremenjenosti plače s socialnimi dajatvami že zdaj prvaki v EU. Druga in verjetnejša možnost pa je nižanje standarda pravic. Zato predlogu nasprotujejo vsi, ki to razumejo, poleg delodajalcev tudi sindikati.

Kaj bi odprava doplačil in s tem ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomenila za uporabnike zdravstvenega sistema?

Vse bo dražje, saj na koncu nekdo mora plačati račun, in če ni dovolj denarja v javni zdravstveni blagajni, je treba pač plačevati iz žepa. To se bo tudi zgodilo. Plačevali bomo iz žepov. Največ bodo plačevali starejši, ki so največji uporabniki zdravstvenih storitev. Večina si tega ne bo mogla privoščiti zaradi nizkih pokojnin, ki jim tega ne omogočajo. Podaljšale se bodo čakalne dobe, več bo nezadovoljstva izvajalcev zdravstvenih storitev, nezadovoljstvo bo še največje na strani pacientov.

Ministrica vseskozi poudarja, da je glavni motiv za reformo ohranitev solidarnostnega principa. Tudi vi ste v intervjuju za Vivo in druge medije zagovarjali, da to mora biti temelj javnega zdravstva. Kako je mogoče solidarnost razumeti tako zelo drugače?
Težava je v tem, da se v javnosti solidarnost zaradi političnih ali populističnih razlogov razume zgolj z vidika dohodkovne solidarnosti. V resnici pa gre za bistveno širši pojem. Ne gre le za to, da tisti z višjimi plačami solidarizirajo s tistimi, ki zaslužijo manj, tako da plačajo večji prispevek. Gre tudi za solidarnost med bolnimi in zdravimi, med mladimi in starejšimi. Mlajši potrebujejo manj zdravstvenih storitev kakor starejši. In zato dohodkovna solidarnost ni edina zveličavna, temveč je treba pogledati precej širše.

Pred tremi leti ste v nekem intervjuju dejali, da doplačila in s tem dopolnilno zdravstveno zavarovanje želijo ukiniti tisti, ki izkoriščajo zdravstveni sistem in se bojijo nadzora. Še vedno mislite tako?
Predvsem z izločanjem zasebnih zavarovalnic iz sistema odpravljajo enega od igralcev, ki zna zelo učinkovito nadzorovati izvajanje tudi takšnih storitev. Kljub zelo omejenim zakonskim možnostim za odkrivanje napak smo zavarovalnice zelo uspešne pri nadzoru porabe denarja. Predstavljajte si, kaj bi šele bilo, če bi upravljanje prevzeli nad katero zdravstveno storitvijo v celoti in uvedli nadzor tako kot v drugih zavarovalnih vrstah. Če bi bil jaz na drugi strani, bi se tudi tega bal in bi naredil vse, da do tega ne bi prišlo. Glavni motiv za ukinitev doplačil je odstranitev zasebnih zavarovalnic. Zavarovalnice želijo izločiti iz sistema, ker smo jim trn v peti pri nadzoru porabe denarja. Kazanje s prstom, da imamo celo nek dobiček iz te dejavnosti, in naj povem, da smo v AS-u že dve leti v izgubi, je samo nabiranje političnih všečkov.

Ampak prav dobički so problematični. Ministrica je pretekli mesec v intervjuju za Vivo povedala, da zdravstvene zavarovalnice v razvitih državah, kot sta Nizozemska in Švica, delujejo kot neprofitne zadruge, ki ne smejo poslovati z dobičkom, država pa omejuje tudi njihove obratovalne stroške.
Prvič, niso zadruge, ampak resne zasebne zdravstvene zavarovalnice, dobički pa so omejeni, ne pa prepovedani.

Katere so vaše glavne pripombe na predlog reforme?

Prepričan sem, da v teh časih javni zdravstveni sistem ne more delovati brez zasebnega. Potrebujemo tako javne kot zasebne vire financiranja. Poleg tega je treba košarico pravic razdeliti na dva dela. Prvega naj krijejo zbrana javna sredstva, drugega pa zasebna sredstva, tudi s strani zavarovalnic. Pri tem se ne spuščamo v to, kako naj se razdeli. To naj pove zdravstvena stroka, seveda pa je potrebno izhajati tudi iz tega, koliko virov sredstev je na voljo za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ko bomo imele zavarovalnice možnost v tem segmentu košarice pravic izvajati svoje zdravstvene zavarovalniške storitve v celoti, bomo lahko izvajale tudi nadzor nad sistemom, pri čemer smo zagotovo učinkovitejše od države, kar je dobro za vse prebivalce.

Ministrica zagotavlja, da je reforma korak proti ohranitvi javnega zdravstvenega sistema. Kakšen je vaš komentar, kje vi vidite prihodnost slovenskega zdravstva?
Javni zdravstveni sistem ne bo popolnoma nič bolje funkcioniral, če doplačila ukinejo. To zagotovo ne bo rešilo slovenskega zdravstva. V razvitem svetu ni primera, da bi zgolj javni zdravstveni sistem zadovoljeval vse potrebe in izpolnjeval pričakovanja prebivalcev. Vedno vzporedno delujeta in se med seboj sinergijsko dopolnjujeta javni in zasebni zdravstveni sistem. Predlog reforme pa v bistvu želi iz zdravstvenega sistema izločiti zasebni sektor, kar zagotovo ni gibalo napredka na tem področju, temveč veliko korakov nazaj. Ali si mi res želimo tak zdravstveni sistem, kot ga imajo na Kubi ali v Severni Koreji?

Kaj je torej vaše glavno sporočilo v javni razpravi o predlagani reformi?
Reforma zdravstvenega sistema je nujna, a je obstoječi predlog zakona ne izpolnjuje. Potrebujemo reformo, ki bo usmerjena v povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema. To pomeni, da je treba korenito poseči globoko v sistem in začeti popravljati, kar je narobe, odpravljati anomalije, ki jih je ogromno. Ne bi želel ugibati o razlogih, zakaj se predlog zakona tega ne loteva, vendar je vsem jasno, da je to politično nepriljubljeno. Reforma zdravstva bi morala iti v smer sožitja med javnimi in zasebnimi viri financiranja, medsebojno usklajenem delovanju v dobro zdravstvenih zavarovancev. Da ne bo pomote, tudi sam nisem zagovornik samo zasebnega sistema. Oba morata obstajati, ker je skrb za šibkejše prebivalce nujno potrebna. Saj smo vendar socialna družba.

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki