Kdo se boji staranja?

Gregor Veninšek, dr. med., spec. inter. med., vodja Centra za geriatrično medicino
Gregor Veninšek, dr. med., spec. inter. med., vodja Centra za geriatrično medicino (Foto: Grega Žunič)

Gregor Veninšek, dr. med., spec. inter. med., vodja Centra za geriatrično medicino

Starosti ne opredeljujejo ne sivi lasje ne gube - staranje je povezano s postopnim upadanjem življenjskih funkcij, vzrok zanj pa je bodisi bolezen bodisi izčrpavanje funkcionalnih rezerv, pojasnjuje Gregor Veninšek, dr. med., vodja Centra za geriatrično medicino Interne klinike UKC Ljubljana.

Recepta za visoko in kakovostno starost nima, poudarja pa, da dokazano živijo dlje izobraženi ljudje, ki imajo zdrav življenjski slog brez škodljivih navad in so vse življenje aktivni. Tudi sam skrbi, do bo v starosti ostal zdrav in samostojen: »Ne kadim, pijem v zdravstveno sprejemljivem obsegu, telovadim in se trudim vzdrževati primerno telesno težo.«

Število starih ljudi v Sloveniji in svetu narašča, življenjska doba se podaljšuje – v razvitem svetu je pričakovano preživetje v povprečju okoli 80 let. Kdaj oziroma kdo je torej danes star?

Starost je zelo izmuzljiv termin. Za nekoga, ki bo dočakal 116 let, tako lahko rečemo, da pri 90-ih še ni star, saj bo živel še 26 let. Starosti nikakor ne moremo opredeliti kronološko, lahko jo zgolj statistično. V naši državi danes v povprečju živimo do 80-85 let, na individualni ravni pa moramo biti pri opredeljevanju bolj natančni. Ocena povprečnega pričakovanega preživetja namreč pomeni, da bo polovica populacije dočakala več, druga polovica pa manj let.

Kaj pa opredeljuje starost? Verjetno ne gube in sivi lasje?
Ne sivi lasje ne gube ne opredeljujejo starosti. Staranje je povezano s postopnim upadanjem življenjskih funkcij, razlogov za to pa je lahko več – bodisi gre za bolezen oziroma bolezni bodisi za postopno izčrpavanje funkcionalnih rezerv.
Starosti se v današnjem svetu marsikdaj drži negativna podoba, češ, gre za obdobje, ko kakovost življenja samo še upada.
Starost ni bolezen, saj je lahko bolan tudi mlad človek, je pa, kot rečeno, pešanje posledica fiziološkega upada funkcionalnih rezerv in pogosto bolezni. S starostjo se povečuje pogostost tako imenovane »krhkosti«. Med starejšimi od 65 let imamo med 7 in 30 odstotkov krhke populacije, ki je posebej ogrožena in pogosteje potrebuje zdravniško pomoč. To so ljudje, pri katerih je večje tveganje za hospitalizacijo, padce, zlome in smrt, njihovo pričakovano preživetje pa je krajše.

V javnosti so, kot poudarjate, stari ljudje pogosto neupravičeno predstavljeni kot glavni uporabniki zdravstvenih storitev in s tem zdravstvenega denarja. Zakaj?
Velikokrat slišimo, da so stari ljudje glavni uporabniki zdravstvenega sistema, vendar pa podatki tega ne potrjujejo. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje za leto 2012 kažejo, da je bilo takrat 20 odstotkov vseh hospitaliziranih oseb v Sloveniji starejših od 75 let. To pomeni tudi, da je bilo 80 odstotkov hospitaliziranih mlajših od 75 let, od tega 14 odstotkov mlajših od 20 let. Po podatkih OECD je med razvitimi državami le v Nemčiji več kot polovica onemoglih starejša od 65 let, drugod pa je več kot polovica oziroma skoraj dve tretjini mlajših. Vidimo tisto, kar hočemo.

Kakšna je zdravstvena slika slovenskih starostnikov?

Tega ne morem komentirati, saj je ta trenutek v Sloveniji prek 300 tisoč ljudi, ki so starejši od 65 let, sam pa jih vidim le nekaj čez tisoč. Delam v Šiški v Ljubljani in večinoma obravnavam populacijo z ljubljanskega gravitacijskega območja, ki verjetno ne odraža povprečne slike slovenskih starostnikov.

V sodobnem svetu so najpogostejše bolezni v starosti srčno-žilne in rakava obolenja. Velja enako tudi za Slovenijo?
V obdobju šeste in sedme dekade so v ospredju srčno - žilne bolezni. Umrljivost zaradi teh bolezni se v Sloveniji sedaj zmanjšuje, ker se je zmanjšalo število kadilcev, poleg tega smo bolj uspešni pri zgodnjem odkrivanju in obravnavi drugih dejavnikov tveganja ter kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, dislipidemija in arterijska hipertenzija. V sedmi in osmi dekadi postaja ključni faktor umrljivosti rak. Zaradi raka bo v osmi dekadi umrl tisti, ki ni umrl zaradi srčno-žilnih bolezni že prej. Vedno nas bo nekaj ugonobilo, kaj bo to, pa je odvisno od tega, kdaj se bo zgodilo: bo to otroška driska, okužba, srčna kap, rak … V preteklosti so pogosto umirali otroci. Danes otroci ne umirajo več, ker njihove bolezni uspešno zdravijo pediatri in zagotavljamo dobro precepljenost. Ravno tako manj umirajo mladostniki in ljudje v srednjem življenjskem obdobju, ker je manj nasilnih smrti, zastrupitev in poškodb. Življenjsko dobo v starejših letih pa danes pomembno podaljšuje medicina.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Gregor Veninšek, dr. med., spec. inter. med., vodja Centra za geriatrično medicino Grega Žunič

Gregor Veninšek, dr. med., spec. inter. med., Grega Žunič