Gabrijel Škof, predsednik uprave Zavarovalnice Adriatic Slovenica o košarici zdravstvenih pravic

Gabrijel Škof, predsednik uprave Zavarovalnice Adriatic Slovenica
Gabrijel Škof, predsednik uprave Zavarovalnice Adriatic Slovenica (Foto: Grega Žunič)

Za jasno določena merila, kakovost in ceno storitve

»Če bi morali bolniki z rakom sami financirati zdravljenje, bi bila to za vsakega od njih z ekonomskega vidika katastrofa. Edino prav je, da za to skrbi javni zdravstveni sistem. Na drugi strani pa imamo cel kup manjših stvari, ki jih lahko prenesemo na zasebne vire financiranja. Ta del mora temeljiti na vzajemnostnem principu, vanj pa morajo prispevati vsi: bolni in zdravi, mladi in starejši. To bi bila najbolj pravična rešitev, saj vsebuje tako medgeneracijsko solidarnost kot so

Prvi mož ene od treh zavarovalnic, ki pri nas ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je prepričan, da so spremembe zdravstvenega sistema potrebne, vendar ne z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja: »Najboljša pot je nadgradnja obstoječega sistema z uvedbo obveznega pogodbenega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer obvezno socialno zavarovanje krije država, za pogodbeno pa skrbijo zavarovalnice.«

Že več kot desetletje v Sloveniji spremljamo razprave o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi sedanja ministrica za zdravje se zavzema za njegovo ukinitev, vi pa poudarjate, da bi se v tem primeru sistem postopno zrušil. Zakaj?
Mednarodna raziskava, ki jo je naročilo ministrstvo za zdravje, je pokazala, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje pomemben vir financiranja zdravstvenega sistema v Sloveniji. Prepričan sem, da bi ukinitev tega zavarovanja brez hkratne primerne rešitve, ki bi nadomestila izpadla sredstva, že v letu oziroma letu in pol povzročila razpad sistema. V primerljivih zdravstvenih sistemih se je pokazalo, da enostavno ne gre brez kombinacije javnih in zasebnih sredstev. V naši zavarovalnici se sicer strinjamo, da je reforma potrebna, vendar ne z uvajanjem različnih dajatev, ki bi dodatno obremenile le zaposlene.

Kakšna bi sploh bila razlika, če bi šel denar namesto v dopolnilno v obvezno zavarovanje?

Vse tri zavarovalnice, ki izvajamo dopolnilno zavarovanje, zberemo letno dobrih 450 milijonov evrov sredstev. Premije za to zavarovanje plačujejo skoraj vsi zavezanci za doplačila, torej skoraj milijon in pol prebivalcev. Če bi želeli ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja ta zasebna sredstva nadomestiti z javnim financiranjem, bi lahko to naredili bodisi z dvigom prispevne stopnje ali pa z dodatnim proračunskim financiranjem. Pri dvigu prispevne stopnje bi bili prizadeti le zaposleni, torej okoli devetsto tisoč ljudi, poleg tega pa bi se zmanjšali tudi prilivi v državni proračun, saj bi se s povečanjem prispevkov zmanjšala tudi osnova za dohodnino. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je poleg tega tudi odličen kompenzator problemov, ki se pojavljajo v našem zdravstvenem sistemu. Navkljub medicinski inflaciji se prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje od leta 2006 ni spremenila - vedno se je namreč obremenilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja bi samo zaradi obratovalnih stroškov sedanjih zavarovalnic imeli v sistemu 50 milijonov več za zdravstvene storitve, poudarjajo zagovorniki ukinitve.
To ne drži. Vse tri zavarovalnice skupaj ne potrebujemo 50 milijonov za obratovanje, ampak je teh sredstev bistveno manj, približno slaba polovica. Preostali del denarja gre za delovanje zdravstvenega sistema, zavarovalnice denimo sofinanciramo zamenjave zdravstvenih kartic in informacijski sistem Zavoda.

Kako si torej razlagate pobude za ukinitev dopolnilnega zavarovanja?

Večina se nas je rodila in odrasla v socializmu. Prepričani smo, da je dober le javni sistem, vendar pa ima javni sistem tako prednosti kot slabosti. Enako velja tudi za zasebni sistem, oba skupaj pa lahko odlično funkcionirata, če je stvar premišljeno zastavljena. Povezovanje javnih in zasebnih sredstev je, po mojem mnenju, najboljša rešitev, pri čemer bi osnovno zavarovanje krila država, za dodatno pa bi skrbele zavarovalnice.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Gabrijel Škof, predsednik uprave Zavarovalnice Adriatic Slovenica Grega Žunič

Nesprejemljivo se mi zdi, da želi imeti vsaka občina svoje zdravstvene centre, ki se ukvarjajo skorajda z vsem. Raje bi bil operiran pri kirurgu, ki je naredil več tisoč operacij, kot pa pri nekom, ki jih je naredil le dvesto. Grega Žunič

Večina se nas je rodila in odrasla v socializmu. Prepričani smo, da je dober le javni sistem, vendar pa ima javni sistem tako prednosti kot slabosti. Enako velja tudi za zasebni sistem, oba skupaj pa lahko odlično funkcionirata, če je stvar premišljeno zastavljena. Grega Žunič

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki