Zasvojenost s seksualnostjo

Peter Topić
Peter Topić

Ko bližine ni

Sram, krivda, strah pred bližino, globoki občutki nemoči in ponavljajoče se bežanje v omamo s seksom – čas za rdeči alarm. Lahko so znak zasvojenosti s seksualnostjo, motnjo, ki ima uničujoče posledice. Peter Topić je strokovnjak za zdravljenje seksualne zasvojenosti, psihoterapevt, ki se je pred kratkim podpisal pod knjigo Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi, prvo, ki jo je napisal slovenski avtor. Knjiga, ki je namenjena tako strokovni kot laični javnosti, je dober vodnik po zelo kompleksnem vprašanju sicer še vedno slabo raziskanega področja

Mnogi se sprašujejo, kako si lahko zasvojen z nečim, kar je človeku najbolj naravno in vsajeno v gene. Kako se torej lahko zasvojimo s seksom?
Za večino ljudi to seveda drži, spolnost lahko doživljajo zdravo in osrečujoče. To pa še ne pomeni, da naravnih in občutljivih duševnih in nevrobioloških mehanizmov ne moremo zlorabiti. O zasvojenosti s seksualnostjo govorimo takrat, ko seksualnost za nekoga postane osnovni način, s katerim uravnava svoje čustveno življenje. Za zasvojenega seks ni več izbira ali možnost, temveč obrambni mehanizem, ki je povezan s preživetjem. Tudi najbolj običajne in povsem zdrave oblike človeškega spolnega izražanja se lahko sprevržejo v uničujoče zasvojensko vedenje. Tako lahko nekaj, kar je predstavljalo vir ugodja, postane vir omame. Za zasvojenost s seksualnostjo so značilni kompulzivna uporaba seksualnih fantazij in vedenjski vzorci, s pomočjo katerih se oseba poskuša izogniti čustvenemu nelagodju.

Prav tako je pogosto moč slišati ljudi, ko rečejo, da če že morajo biti z nečim zasvojeni, bi bili še najraje z nečim tako prijetnim, kot je seks. Kako komentirate take izjave?
Take izjave so razumljive, kažejo pa predvsem na nerazumevanje fenomena zasvojenosti nasploh ter popolno ignoranco do stiske ter trpljenja ljudi, ki ne zmorejo obvladati svojega seksualnega vedenja. Vsaka zasvojenost vpliva na običajen potek življenja in povzroča hude težave v družini ter v družabnih stikih z ljudmi, pa tudi v delovnem okolju; in to ni prijetno.

Svojo knjigo, v kateri obravnavate seksualno zasvojenost z vseh vidikov, ste naslovili Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi. V čem je ta doba dodala poseben pečat tovrstni zasvojenosti?
Digitalna doba je prinesla nove izzive tako za ljudi, ki so ranljivi za zasvojenosti, kot za strokovnjake. Nihče ni pričakoval več kot 800-odstotno rast in rabo interneta v zadnjih 15 letih. Internet in seksualne vsebine so dostopne praktično povsod, česar za preteklost ni bi mogli reči. Prav izpostavljenost je poleg dostopnosti in anonimnosti odločilen dejavnik, ki vpliva na razvoj zasvojenosti. Ta je povezana tudi z neskončnimi možnostmi seksualne stimulacije, ki jo ponujajo različne oblike seksualnih vsebin na internetu. Naši predniki niso bili niti približno enako izpostavljeni seksualnim vsebinam in stikom, kot je danes povprečen prebivalec razvitega sveta.

Kaj je zasvojenost z virtualnim seksom, katere so njene oblike in kateri tipi ljudi imajo večje tveganje za razvoj?
Virtualni ali internetni seks vključuje različne oblike seksualnega vedenja, pri katerem ljudje uporabljajo internet in sodobne tehnološke naprave (računalniki, pametni telefoni, tablični računalniki ipd.). Oblike internetnega seksa so različne in mednje sodijo tudi dostopanje do spletne pornografije v avdio, video ali tekstovni obliki, sporazumevanje s partnerji (klepetalnice, uporaba na daljavo vodenih seksualnih pripomočkov) in spletna socialna omrežja ali spletne strani, namenjene organiziranju zmenkov. Pomembno je razumeti, da ni vsak, ki dostopa do internetnega seksa in si ogleduje pornografske vsebine, nujno zasvojen. Raziskave kažejo, da so najbolj ranljivi mladostniki, stari in osebe, ki so v psihološkem smislu ranljive zaradi drugih razlogov. S takim vedenjem lahko poskušajo sprostiti napetost, ublažiti bolečino, zmanjšati tesnobo, depresivnost, osamljenost ali katero koli neprijetno čustvo.

Današnji otroci in mladina dobesedno rastejo ob in z računalnikom. Prek njega se lahko z nekaj kliki srečajo s čisto vsemi vsebinami. Kakšna je realna nevarnost, da se pri njih razvije seksualna zasvojenost?
Skrajno previdni moramo biti, preden mladostnika, pri katerem se možgani še razvijajo in za katerega je odkrivanje spolnosti in pogosto masturbiranje nekaj običajnega, označimo za zasvojenca. Za to je v takih primerih še toliko pomembnejše, da informacije pridobimo pri ustrezno usposobljenem strokovnjaku. Je pa zaskrbljujoče, da je povprečna starost, pri kateri so mladostniki izpostavljeni spletni pornografiji, enajst let. Lanska globalna raziskava je pokazala, da se jih veliko sreča s spletno pornografijo že pri šestih letih. Za to, da oseba razvije zasvojenost, mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev, ki morajo biti prisotni dalj časa.

Na katere znake naj bomo starši še posebej pozorni in kdaj naj ukrepamo?
Znaki, ki kažejo na težave, vendar še ne pomenijo zasvojenosti, so izolacija, opuščanje prostočasnih dejavnosti, skrivanje, razdražljivost, impulzivnost, zanemarjanje družabnih stikov, laganje in drugi. Strokovnjaki trdijo, da bi morali ukrepati že preventivno in jasno omejevati rabo digitalnih naprav ter jo prilagoditi starosti otroka, poleg tega pa rabo digitalnih medijev uravnotežiti z drugimi dejavnostmi.
Članek se nadaljuje »


Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki