Gabrijel Škof, predsednik uprave zavarovalnice Adriatic Slovenica (AS)

Gabrijel Škof, predsednik uprave zavarovalnice Adriatic Slovenica (AS)
Gabrijel Škof, predsednik uprave zavarovalnice Adriatic Slovenica (AS) (Foto: Matic Bajželj)

Brez solidarnosti ne bo šlo

AS je druga največja zavarovalnica v Sloveniji, še bolj kot na svoj poslovni uspeh pa so ponosni na to, da imajo največji delež zadovoljnih strank med slovenskimi zavarovalnicami. »To je nagrada za to, ker se vseskozi trudimo biti še boljši. Z vedno novimi produkti ter z uporabniku prijaznimi procesi sklepanja zavarovanja in uveljavljanja škode se skušamo čim hitreje odzivati na potrebe ljudi. To nas v očeh naših strank postavlja na tako visoko mesto,« pravi Gabrijel Škof, predsednik uprave zavarovalnice AS

Kaj je pri zavarovanju premoženja, zdravja in ljudi najpomembnejše?
Recepta, ki bi bil primeren za vsakogar, ni, saj se ljudje zelo razlikujemo. Pri izbiri zavarovanja je treba izhajati iz posameznikovega premoženja, pa tudi iz njegovega življenjskega sloga. AS ima ustrezne zavarovalne produkte in storitve za tako rekoč vse potrebe. Dobro je, da pri tej odločitvi svetuje zavarovalni zastopnik – ne le o vsebini kritja, temveč tudi o zavarovalnih vsotah. Morda je najpomembnejši prav odkrit pogovor, ki zavarovalnemu zastopniku ponudi celovito sliko, saj lahko le tako stranki svetuje najboljšo rešitev.

S celostno ponudbo zavarovanj omogočate ljudem, da poskrbijo za varnost svojega življenja. Sami ste takšno gledanje na življenje poimenovali poln krog varnosti. Kakšne prednosti prinaša zavarovancem?
S tem želimo pri ljudeh okrepiti zavedanje, da je treba pri zavarovanju na stvari gledati celovito. Osnova je preventivno delovanje, torej skrb za zdravje in premoženje, obenem pa je treba biti odgovoren tudi do svoje prihodnosti. Že zdaj je treba začeti varčevati, denimo skleniti življenjsko zavarovanje z varčevalno komponento, mešano ali naložbeno življenjsko zavarovanje, prek katerega namensko varčuješ in si obenem zavarovan, tudi za primer najhujšega. Če denimo eden od zakoncev umre, izpade pomemben del družinskega prihodka. Zavarovanje za ustrezno zavarovalno vsoto ga lahko v določeni meri nadomesti in tako pomaga lažje prestati tragičen dogodek, ki utegne usodno zaznamovati družino, zlasti otroke. Druga stvar je pokojnina. Verjamem, da si je težko predstavljati, da čez štirideset let iz obveznega pokojninskega stebra ne bomo dobili dostojne pokojnine, saj se s tem nočemo obremenjevati, vendar to ni prav. Že z majhnimi mesečnimi zneski si lahko zagotovimo dodatek k pokojnini, ki pomaga olepšati jesen življenja, včasih pa pomeni celo razliko med revščino in dostojnim življenjem. AS s krogom varnosti opozarja, da je treba na življenje gledati dolgoročno in celovito.

Živimo v negotovih časih, zato je to najbrž še toliko bolj na mestu. Katere vrste zavarovanja bi v teh časih še posebej poudarili?

Poleg zavarovanja doma ter nezgodnega in avtomobilskega zavarovanja, so to zagotovo življenjsko, pokojninsko in tudi zdravstveno zavarovanje, ne le dopolnilno, temveč tudi nadstandardno, zavarovanje za težke bolezni in operacije, pa tudi prehodna oskrba zaradi nezgode ali bolezni. Zelo aktualno je tudi oprostilo plačila premije, ki ga je mogoče skleniti v kombinaciji z različnimi drugimi zavarovanji, denimo z življenjskim, pozneje pa tudi premoženjskim. To pomeni, da v primeru brezposelnosti določeno obdobje ni treba plačevati premije. S tem naša zavarovalnica želi pomagati ljudem, da nekoliko lažje prestanejo takšne trenutke.

Kaj pa status tako imenovanih prekercev? Prekerno delo se namreč kaže kot zaposlitveni status prihodnosti? Kaj predlagate tem ljudem, kako naj se zavarujejo?
Res se zdi, da bo prekerno delo postalo oblika zaposlitve, s katero bo treba živeti. Seveda so ti ljudje še bolj izpostavljeni tveganjem kot tisti v rednem delovnem razmerju, zato je toliko pomembneje, da se ustrezno in pravočasno zavarujejo. Priporočil bi jim osnovno zdravstveno zaščito z drugimi zavarovalnimi kritji, denimo težkih bolezni in operacij in tudi prehodne oskrbe zaradi nezgode ali bolezni. Ta status bi moral ljudi še toliko bolj spodbuditi k zavarovanju, saj ne vedo, kaj bo z njimi čez čas. V tem primeru je treba biti toliko odgovornejši do sebe in svoje družine. In smo spet pri slovenski posebnosti. Nihče ne pozabi zavarovati avtomobila, nase pa žal vse prepogosto pozabljamo, zlasti kar zadeva pokojnino. Lažje jim bo, če tega ne bodo razumeli kot stroška, temveč kot naložbo za starost. Živimo vedno dlje in v starosti stroški zdravstvene oskrbe hitro naraščajo. Obvezno zdravstveno zavarovanje jih zagotovo ne bo zmoglo kriti, saj se pri tem že zdaj kažejo težave.

Že vrsto let je govora o reformi. Katere spremembe bi zagotovile vzdržnost zdravstvenega sistema?
V naši zavarovalnici ves čas ponavljamo, da mora reforma prinesti kombinacijo javnih in zasebnih sredstev, kar kažejo vse razvite ekonomije. Zagotovo bo treba preurediti košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, komercialne zdravstvene zavarovalnice pa bomo poskrbele za drugo. Zaradi načela vzajemnosti dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj je zdaj stopnja zavarovanosti prebivalstva izredno visoka. Ljudem tako rekoč ni treba plačevati iz svojega žepa, in edino prav je, da se takšna stopnja zavarovanosti ohrani. Brez solidarnosti tudi v prihodnje ne bo šlo.

Kaj se nam utegne zgoditi, če bi dopolnilno zavarovanje ukinili?

Lahko bi se zgodilo, da bi se stopnja zavarovanosti zelo zmanjšala. To bi pomenilo, da bi bilo treba v primeru bolezni, do katere zagotovo pride, če le dovolj dolgo živimo, zdravljenje plačati iz lastnega žepa. Rešitev je v zbiranju zasebnih sredstev, ki bodo omogočila, da bomo lahko stroške zdravstvenih storitev, ko jih bomo potrebovali, poravnali iz sredstev, zbranih po načelu vzajemnosti.

V kolikšni meri smo Slovenci zvesti zavarovalnicam?
Rekel bi, da kar precej. Zavarovalnice ne menjamo pogosto, z njo mora biti nekaj zelo narobe. Delež zavarovancev pa ves čas išče najugodnejše ponudbe, zlasti pri avtomobilskih in deloma tudi pri drugih premoženjskih zavarovanjih. Pri osebnih zavarovanjih je precej manj prehajanja.

Zavarovalnica Adriatic Slovenica je zvesta pokroviteljica akcije Moj zdravnik. Kaj s podporo tej akciji sporočate slovenski javnosti, zdravnikom in zavarovancem?
Vrednote, ki jih revija Viva sporoča z akcijo Moj zdravnik, torej vrednote, kot so odličnost, sodelovanje in zaupanje, so tudi vrednote naše zavarovalnice. Poleg tega je tu še odgovornost – s tem želi AS pokazati, da je odgovorna do okolja, v katerem deluje, z dolgoletno podporo tej akciji pa to odgovornost tudi izkazujemo. Ta akcija in tudi siceršnje delovanje revije Viva zagotovo presegata zdravstveno področje. Viva želi pokazati nekaj več, svojim bralcem in sledilcem dati nekaj več, kar je zagotovo še ena zanimiva sinergija med AS in Vivo. To nas seveda vsako leto navdušuje, zato akcijo z veseljem podpiramo že trinajst let.

Do zdravja hodimo po različnih poteh: nekateri se odločijo za uradno medicino, drugi za alternativne poti, tretji za oboje. Na tem področju v zadnjem času prihaja do premikov. Viva je med prvimi, ki to spodbujajo in gradijo prostor, kjer se lahko srečajo različna mnenja. Ali tudi v AS razmišljate o nadgradnji zavarovanj?

To dogajanje pozorno spremljamo, in ko bodo postavljeni okvirji, bomo zagotovo predstavili kako zanimivo ponudbo. Vedno želimo ponuditi tisto, kar ljudje potrebujejo. V AS se odzivamo hitro, znamo prepoznati potrebe ljudi. Ko bo okvir postavljen, lahko že kmalu pričakujete kak privlačen produkt.


Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Vsi Viva strokovnjaki