David Barrie, socialni podjetnik

David Barrie
David Barrie (Foto: Ekaterina Izmestieva)

»Skupnost, povezovanje in sodelovanje so pomembni, saj gre za cenjene oblike izmenjave med ljudmi, ki ne vključujejo nujno denarja. V novih ekonomijah dobivajo moč odnosi in mreže, kar je v nasprotju s staro paradigmo zmagovalcev in poražencev,« poudarja David Barrie, znani britanski podjetnik, ki uspešno razvija projekte za dobrobit skupnosti. V Middlesbroughu je denimo več kot tisoč ljudi prepričal, da skupaj pridelujejo zelenjavo, več kot 8 tisoč jih je nato prišlo na skupen obrok. »Gre za moč nas! In prav to uresničujem skozi svoje delo.«

Klasični kapitalizem nas je pripeljal v globoko krizo, ves svet išče možne izhode, nove rešitve, alternative. Ali to pomeni, da so individualnemu kapitalizmu, ki temelji predvsem na ustvarjanju dobička, šteti dnevi?
Kapitalizmu zagotovo niso šteti dnevi, saj precej dobro uspeva – samo poglejte eno zadnjih uvrstitev na newyorško borzo: vrednost kitajskega spletnega podjetja Alibaba je ocenjena na kar 25 milijard. Želja po ustvarjanju dobička skozi »demokratizacijo« denarja, denimo z digitalno valuto, kot je bitcoin, se še vedno povečuje, po svetu hitro rastejo tržišča luksuznih dobrin, novi srednji razred kupuje izdelke in storitve za življenjski slog ... Ustvarjanja in jemanja dobička torej še zdaleč ni konec. Spremembe se dogajajo drugje – v razmišljanju ljudi, v tem, kako dojemajo svojo vrednost, kako želijo obogatiti svoje življenje in kaj jih osrečuje. Ljudje postajajo vse bolj iznajdljivi, iščejo nove vire. Razvija se kultura spletnega mreženja, povezovanja in deljenja izkušenj. Ta je deloma odraz skrbi mlade generacije, ki sredi dvajsetih let nima dovolj sredstev za preživetje, deloma pa je odraz poslovnega modela spleta. Zaradi pred nekaj leti ustvarjene panike ob naftnem vrhuncu in zaradi puščobne distopije dobe džihadizma so ljudje vse bolj utopični. V času, ko se formalna politična kultura zdi preveč cinična, se obuja ljubezen do ljudske pop kulture ... Rezultat vsega tega so novi modeli kapitalizma, ki postajajo vse bolj potrebni, privlačni in prevladujoči.

Novi gospodarski modeli temeljijo na skupnosti, na povezovanju in sodelovanju. Zakaj je to tako pomembno? Kakšne so prednosti?
Skupnost, povezovanje in sodelovanje so pomembni, saj gre za cenjene oblike izmenjave med ljudmi, ki ne vključujejo nujno denarja, poleg tega pozitivno vplivajo na družbene odnose. V novih ekonomijah dobivajo moč odnosi in mreže, kar je v nasprotju s staro paradigmo zmagovalcev in poražencev. »Gre za moč nas,« je to poimenoval neki avtor. In prav to sem uspel uresničevati tudi skozi svoje delo – z mobiliziranjem skupnosti ljudi v prikrajšanih mestih, da bi spodbudili spremembe v njihovem okolju: da bi ustvarili nove tržnice z živili, ki jih sami pridelujejo v mestu, z ustanavljanjem podjetij, ki temeljijo na skupinskem nakupovanju izdelkov, s skupinskimi investicijami v start-up podjetja in v rast podjetij. Pri tem je pomembno, da ti novi modeli temeljijo na trdnem vodenju ter močni in jasni viziji, tako da ljudje, ki v njih sodelujejo, razumejo in upoštevajo pravila igre. Pomembno je torej, da se med seboj strinjajo o tem, kar počne organizacija.

V svetu se rojevajo različni poslovni modeli – kateri so se doslej izkazali za najbolj učinkovite?

Poznamo nekaj neposrednih dokazov, na podlagi katerih lahko predpostavljamo, da se je dobro osredotočati na vrednote skupnosti, povezovanja in sodelovanja. Že tisočletja nazaj so uspešne družbe temeljile na izmenjavi izdelkov in storitev, ne pa na denarju. Nešteto je spletnih trgovin, ki ustvarjajo vrednost prek povezav v skupnosti in priporočil, denimo priljubljeni Ebay in Gumtree. V nekaterih državah in regijah, kot sta Španija ali Emilia Romana v Italiji, že več let močno in trajnostno delujejo kooperative in mreže neodvisnih podjetij, ki krepijo lokalno ekonomijo in skupnost. Park Slope Food Cooperative, ki je bila ustanovljena leta 1973 v Brooklynu v New Yorku, ustvarja na desettisoče milijonov dolarjev prometa in vsako leto višji prihodek. Kooperativna trgovina The People's Supermarket, ki sem jo v središču Londona soustanovil leta 2011, podpira močno delovno in nakupovalno skupnost. Vsakdo lahko kupuje v trgovini, v zameno za nekaj ur dela v njej pa člani lahko pridobijo tudi popust. Menim, da so najbolj učinkovite prakse tisti produkcijski modeli, ki temeljijo na naročilih strank ali potrošnikov za določeno storitev, morda v modelu članstva. To je način dela, ki hipno monetizira vključevanje, ustvarja prihodek in spreminja potrošnike izdelkov ali storitev v delničarje oziroma državljane podjetja.

Ste velik promotor socialnega podjetništva – kaj je njegovo bistvo in kaj so najpomembnejše razlike med neoliberalnim in socialnim podjetništvom?
Socialno podjetništvo opredeljujem kot vodenje podjetja, ki ustvarja tako finančni kot družbeni dobiček. V socialnem podjetju ta dva cilja delujeta skupaj in eden z drugim ustvarjata dobiček. V standardnem neoliberalnem podjetju pa gre predvsem za finančni dobiček, družbeno vrednost in ugodnosti pa z ocenjevanjem ustvarja vodstvo.

Pri socialnem podjetništvu se dobiček običajno reinvestira oziroma vlaga nazaj v podjetje, v širitev in posodabljanje, v ljudi. To verjetno prinaša tudi določene konkurenčne prednosti – kakšne?
Veliko podjetij dobiček vlaga nazaj ali odkupi delnice, zato socialna podjetja nimajo monopola nad učinkovitostjo ali dobronamernostjo takšnega vedenja. Dobiček se v socialnem podjetju reinivestira, ker za kupca ključna prednost ni finančna, temveč družbena. Naj navedem primer: v kooperativi The People’s Supermaket člani skupaj odločajo o tem, kakšne izdelke bi prodajali v trgovini, z reinvestiranjem prihodka pa podjetje vrača dividende tako, da znižuje cene, povečuje vrednost donosa ter tako omogoča nakup novih izdelkov in storitev.

Je socialno podjetništvo lahko učinkovita pot iz krize in tudi varovalo pred novo krizo?
Socialno podjetništvo je lahko oboje. Predstavlja lahko priložnost za zadovoljevanje potreb ljudi na trajnosten in enakopraven način, hkrati pa tudi zaščito pred opustošenjem kapitalističnih trgov. Če pa me sprašujete, ali je socialno podjetništvo lahko samo po sebi pot iz krize in sistemski odgovor na pomanjkanje tekmovalnosti, nizko proizvodnjo, slabo vodenje in špekuliranje na temeljnih trgih, je odgovor (seveda) ne. Po mojih izkušnjah lahko socialno podjetništvo predstavlja dober odgovor za nekatere skupnosti in za nekatere potrebe – denimo za nakupovanje zdrave hrane po dostopnih cenah in za marginalizirane skupnosti ljudi v mestnih središčih. Je pa zelo velik izziv ustvariti takšno socialno podjetje, saj običajno zahteva javne ali zasebne investicije, ki jih ni lahko najti. Takšno socialno ekonomijo na ravni sosesk bi lahko spodbudil vizionarski župan, pa tudi vlada, ki bi jo dovolj zanimal koncept socialnega podjetništva.

Je socialno podjetništvo lahko učinkovita strategija za premostitev globalnega prepada med revno večino in bogato manjšino?
Verjamem, da socialno podjetništvo lahko pomaga izboljšati kakovost življenja revnejšega sloja, vložek časa in energije jim vrača v ekonomiji življenja. Socialno podjetništvo lahko ustvarja tudi raznolike skupnosti, ki vključujejo tako revne kot bogate – za skupni cilj. Verjamem torej, da lahko poveča družbeni kapital, zmanjšuje izzive povečevanja stroškov življenja in pomaga »umirjati čoln na valovih«; na mikroravni lahko socialno podjetništvo rešuje tudi izzive ekonomske nepravičnosti. Težko pa si je predstavljati, da bi lahko socialna podjetja celostno in na sistemski ravni uravnavala merila za ekonomsko pravičnost – za višje standarde izobraževanja, zaposlitve za poln delovni čas, plače, ki ne temeljijo na trgu, prevlado nekaterih ekonomij na kapitalističnem trgu in probleme, povezane z dostopom do financ. Za to bi potrebovali skorajda nekakšno obliko diktatorstva ...

Pred sedmimi leti ste ustanovili urbano kmetijsko iniciativo v Middlesbroughu. Več kot tisoč ljudi je skupaj pridelovalo zelenjavo, na koncu se jih je celo več kot 8 tisoč udeležilo skupnega obroka. S čim ste jih prepričali, da sodelujejo v tem projektu?
V projekt so se vključili, ker so verjeli, da je treba prazen prostor izkoristiti oz. ga za nekaj uporabiti. Neformalni razlogi za vključitev so sicer običajno povezani s podpiranjem ponosa, samospoštovanja in občutkov skupnosti. Gojenje zelenjave je del tradicije delavskega razreda in zgodovinsko del revščine, po drugi strani pa je tudi nekaj, pri čemer je lahko vsak dober, oziroma nekaj, kar zna vsak.

Kako se je ta projekt urbanega kmetovanja razvijal?
Najprej sem različne ljudi v mestu vprašal, ali bi jih zanimalo gojenje zelenjave, se pozanimal, katere javne agencije učijo ljudi kuhati, ter preveril, koga bi zanimala organizacija in vodenje velike mestne pogostitve. Nato sem oblikoval iniciativo, v kateri bi ljudje gojili zelenjavo, se z njo učili kuhati ter si nato delili pridelek. Želel sem, da bi bili vsi ti elementi zabavni in navdušujoči – takšne stvari se sicer večinoma dogajajo le v filmih, v majhnih italijanskih vasicah, ne pa v mestih, kjer so nekdaj proizvajali jeklo in kemikalije. Povezal sem več kot 80 organizacij, podjetij in posameznikov, ki so bili pripravljeni gojiti zelenjavo v rastlinjakih, parkih, šolskih vrtovih in celo v loncih. Spomladi leta 2007 je tisoč ljudi na več kot 200 območjih v mestu posadilo zelenjavo. V času, ko je ta rasla, smo organizirali kuharske delavnice, ki so jih vodili znani kuharski šefi. Poleti smo »žetev« pojedli v okviru velikega dogodka na temo hrane in umetnosti, ki se ga je udeležilo kar 8000 ljudi. Dogodek je postal tradicionalen, poleg tega smo v mestu spodbudili zanimanje za hortikulturo, tako da imajo danes v lokalnem parku poseben center, ki ga financira vlada.

Zelo zanimiv je tudi projekt The People's Supermarket (»ljudski supermarket«), v okviru katerega ste lokalne kmete uspešno povezali z urbanimi potrošniki. Kako konkretno deluje ta kooperativa?

The People’s Supermarket je trgovina z živili, organizirana po kooperativnem načelu, kar pomeni, da je v lasti članov in je neprofitna. Članstvo stane 25 funtov na leto, s štirimi urami prostovoljnega dela na mesec pa lahko vsak član pridobi 20-odstotni popust pri nakupih. Etično vodilo podjetja je zdrava hrana v mestu po bolj dostopni ceni. Večina živil tako prihaja od neodvisnih kmetovalcev iz bližnje okolice. Eno pomembnejših vodil je tudi učinkovito upravljanje z odpadki, v sklopu trgovine je tako tudi kuhinja, kjer vso neprodano zelenjavo in sadje predelajo v jedi, po katerih segajo lokalni uslužbenci. Tak model bi lahko deloval v skoraj vsakem mestu, mi smo ga prevzeli po modelu Park Slope Food Coop v Brooklynu v New Yorku in ga prilagodili.

Člani kooperative lahko, kot poudarjate, kupujejo s popustom, če vsaj 4 ure mesečno delajo v trgovini. Čas torej uveljavljate kot valuto?
Da, absolutno.

Koncept časovne banke je že v 80-ih letih prejšnjega stoletja začel razvijati dr. Edgar Cahn, a se zelo počasi "prijemlje". Kaj menite, zakaj?

Časovna banka je bila dojeta kot oblika prostovoljstva, kot oblika dajanja nečesa, kar je koristno. Te vrednote pa privlačijo le del ljudi in zato ne spodbujajo ustvarjanja širšega kulturnega ali družbenega fenomena. Časovna banka bi morala biti predstavljena kot izbira življenjskega sloga in »oglaševana« kot izpolnjevanje želja, kot nekaj, kar omogoča ljudem »biti to, kar si želijo« in s čimer povečujejo svojo moč.

Socialno podjetništvo, družbeno odgovorna podjetja, coworking, crowdfunding ... – obrisi novih ekonomij temeljijo na povezovanju, vse več je dobrih idej. Ste optimist? Bo svet prihodnosti stavil na nove vrednote: na skupnost in povezovanje, na kakovost življenja in odnosov, ne samo na individualni materializem?
Sem militantni optimist. Prihodnost sveta bo vse bolj odvisna od novih vrednot, bi pa bila velika izguba, če bi to pomenilo tudi izgubo materializma. Material, ustvarjeni izdelki in fantazija so ključne vrednote, zaradi katerih je življenje vredno živeti. Dovolijo nam sanjati, dovolijo nam biti ljudje, kakršni sicer nismo, ustvarjajo barve in zadovoljstvo. Trik pa je razviti socialno podjetništvo ali kooperative na način, da so privlačne za kupce, »da se napajajo« iz enakega vira kot nakupovanje, moda, umetnost in izražanje ter postanejo del naravnega življenja. Če jih obravnavamo kot sivo religijo z vrlinami, jih bomo naredili povsem neprivlačne in jih postavili na obrobje. Treba je poiskati načine, s katerimi bodo zasebna podjetja sprejela te vrednote in jih promovirala. Ker je globalna ekonomija vse bolj pod vplivom zahodne obale ZDA, se bo to zgodilo v vsakem primeru, saj tehnologija te vrednote upodablja v novih izdelkih in storitvah, do katerih dostopamo prek spleta in mobilnih telefonov. Hipsterji po vsem svetu si jih delijo v svojih podjetjih, tudi vlade vse bolj zahtevajo, da jih podjetja ponotranjijo in vpeljejo v svoj način dela. Zasebna podjetja lahko tudi od tega ustvarjajo dobiček – na star kapitalistični način – in če pri tem ne lažejo, je to v redu. Več ko bo zanimanja za tovrstne vrednote, bolje bo za gospodarstvo. Mi smo le začetniki posvajanja.


Galerija

David Barrie Ekaterina Izmestieva

David Barrie Ekaterina Izmestieva

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki