Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Solidarnost mora biti nadstandard, ne oblika preživetja

 Zoran Milivojević, psihoterapevt
Zoran Milivojević, psihoterapevt (Foto: Grega Žunič)

Zoran Milivojević, psihoterapevt

»Pomoč, ki jo zagotavljajo dobri ljudje in humanitarne organizacije, prizadetim v poplavah pomeni ogromno. Tudi zato, ker s tem dobijo jasno sporočilo, da v nesreči niso sami in da njihovo življenje ni nepomembno,« pojasnjuje znani psihoterapevt dr. Zoran Milivojević. Toda solidarnost in z njo pomoč bosta sčasoma pojenjali: »Identifikacija, sočutje in solidarnost običajno trajajo toliko časa, kolikor traja medijska pozornost. Ko te pozornosti ni več, ko novica o neki nesreči ni več udarna, ta počasi drsi v pozabo, kopni pa tudi pomoč. Zgodijo se nove svetovne tragedije in pozornost se preusmeri nanje. Ljudje na prizadetih območjih se zdaj najbolj bojijo prav pozabe in zapuščenosti
Nedavne poplave na Balkanu, ki so hudo prizadele Srbijo, Bosno in Hercegovino ter del Hrvaške, so za sabo pustile pravo opustošenje, ne le materialno, ampak tudi v ljudeh. Kako globoko take katastrofe zarežejo v ljudi, ki so jim neposredno izpostavljeni?
Vsaka katastrofa je posebna, ljudje, ki se z njo soočijo, pa jo doživljajo kot osebno tragedijo, kot veliko izgubo. Največja izguba je izguba doma, kar se je pokazalo že pri tragedijah beguncev. Dom namreč ni zgolj hiša ali stanovanje, dom je predvsem varen kraj, naše zatočišče pred svetom in središče našega življenja. Ljudje, ki so primorani zapustiti svoj dom in vse, kar je v njem, imajo občutek, da so s tem nekako izgubili tudi svoje življenje. Prebivalci najbolj poplavljenih območij imajo torej občutek, da so izgubili vse, kar so. Voda, ki nas v normalnih razmerah čisti, je tokrat prinesla uničenje in izgubo. Ta izguba zelo boli in v ljudeh povzroča veliko žalost, ki ni le hipen občutek, temveč globoko in pogosto dolgotrajno razpoloženje.

Ob naravnih katastrofah se ljudje soočajo tudi s popolno nemočjo, saj sile narave ni mogoče ustaviti. Kako občutijo to nemoč?
Ob soočenju z naravnimi nesrečami, s tako imenovano višjo silo, so prizadeti ljudje najprej šokirani in presenečeni. Nepričakovane in hipne spremembe ter silovito dogajanje je težko sprejeti in doumeti. Prvi odziv je želja po preživetju, prva prioriteta reševanje življenj in skrb za bližnje, predvsem za otroke. Boj za preživetje pokaže pravo vrednost življenja, zavest o izgubi pride pozneje.

Ljudje se na katastrofe odzivajo različno. Zakaj? Od česa je to odvisno?
Ljudje se ne odzivajo na nesreče, marveč na pomen, ki jim ga pripisujejo. Travmatičnim dogodkom pripisujemo različne pomene – in na te pomene se odzivamo. Če je nekdo že doživel veliko izgubo, denimo v vojni, in mu je komaj uspelo znova urediti življenje, nato pa je v poplavah spet izgubil vse, dobi občutek, da ga Bog ne mara, da ga kaznuje. Nekdo drug se bo lažje sprijaznil in se bo začel hitreje postavljati na noge. V takih situacijah so še posebno ranljivi starejši ljudje, ki so vse življenje gradili dom, ki ga zdaj nenadoma ni več. Zdi se jim, kot da se jim je v trenutku sesulo celotno življenje. Ker pred sabo nimajo več življenjskega cilja, nimajo več energije, da bi vnovič začeli od začetka. Zato naravno nesrečo pogosto doživljajo kot nepravično kazen in so bolj nagnjeni k depresijam, tudi samomorom. Kako obsežne so razsežnosti čustvenih težav, ki so jih zapustile poplave, bo sicer pokazal čas, zagotovo pa jih ne bo malo.

Kaj najbolj oziroma najprej pomaga v takih primerih?

Prva pomoč je predvsem gmotna pomoč. Ko ljudje ostanejo brez vsega in nimajo ne česa jesti ne kje spati, so hrana in druge nujne življenjske potrebščine absolutna prioriteta. Tovrstna pomoč, ki jo zagotavljajo dobri ljudje in človekoljubne organizacije, prizadetim v poplavah pomeni ogromno. Tudi zato, ker s tem dobijo jasno sporočilo, da v nesreči niso sami in da njihovo življenje ni nepomembno. To sporočilo, ta pomoč, jim izjemno pomaga, saj jim vrača vero v življenje.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

solidarnost , zoran milivojević

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.