Intervju: Silvana Popov, dr. med.

Moja zdravnica 2003: Silvana Popov
Moja zdravnica 2003: Silvana Popov (Foto: Diana Anđelič)

Moja zdravnica 2003

Že drugo leto zapored je najbolj cenjena zdravnica v Sloveniji dr. Silvana Popov. Zdravnica iz Makol, naselja z roba Haloz, ki ima samo nekaj več kot dva tisoč prebivalcev, pravi, da je presenečena. Če je lani priznanje potihem pričakovala, saj so ji njeni Makolčani povedali, da navijajo in glasujejo zanjo, letos na kaj takega ni pomislila. Prav nič presenečena pa ni "njena" medicinska sestra: Veste, Makolčani jo imajo radi. Ker je preprosta, vedno dobre volje in nasmejana. In dokler bo tu, bodo glasovali zanjo."

Dr. Popov, najprej seveda čestitke. Teh bo v prihodnjih dneh, po razglasitvi zdravnice leta 2003, najbrž ogromno. Tako kot jih je bilo veliko lani, ko so vas bralci in poslušalci prvič izbrali za najbolj cenjeno zdravnico v Sloveniji. Kakšen je bil odziv?

Zelo dober (smeh). Moji pacienti so bili zelo veseli, vsi so mi čestitali, prejela sem tudi ogromno klicev z dobrimi željami. Najbolj me veseli, da so s pomočjo te akcije pridobile "veljavo" tudi Makole. Marsikdo v Sloveniji je lani prvič izvedel, kje so sploh Makole. Nekaj mojih nekdanjih bolnikov iz Velenja mi je dejalo, da so celo vzeli zemljevid v roke in pogledali, kje natančno službujem. Pri tem moram poudariti, da se je v tem letu v naših Makolah tudi marsikaj naredilo: dobili smo nov most, bankomat, prenovili trg in pločnike.

Kaj pa so rekli kolegi zdravniki?

Nič slabega (smeh). Vsi so mi čestitali, večina iskreno. Kaj pa so si nekateri posamezniki pri tem mislili, je seveda drugo vprašanje (smeh).

Je med zdravniki veliko zavisti?

Veste, kako je: tako kot drugod. O tem ne bi rada govorila preveč. Toda zdi se mi, da marsikateri zdravnik o sebi meni, da je najboljši, da mu je le redkokdo enak; zdravniki iz glavnega mesta mislijo, da so zdravniki s podeželja manj vredni ... Ampak tako je povsod. Tudi sama sem, ko sem še delala v Beogradu, včasih rekla: "Ah, kaj bi ta, saj dela v tako majhnem kraju ..." Zdaj sem mnenje seveda spremenila (smeh).

V svetu so družinski zdravniki zelo cenjeni. Tudi raziskave v Sloveniji kažejo, da so ljudje v povprečju zelo zadovoljni z zdravniki družinske medicine, da jih cenijo. Kakšno je vaše mesto v našem zdravstvu?

V zadnjem času je zelo moderno biti zdravnik v bolnišnici. Večina študentov si želi delo v bolnišnici, specializacijo, ne pa dela na terenu, ki je marsikdaj zelo zahtevno in naporno. Ko te sredi noči pokličejo, pogosto ne veš, kam natančno moraš iti, kdo in kaj te tam čaka, kaj se ti lahko zgodi. Poleg tega o našem delu pogosto odločajo ljudje, ki nikoli niso delali na terenu in tega dela tako rekoč ne poznajo. Mislim, da bi morala biti vloga družinskega zdravnika v Sloveniji večja. Morda bi bilo dobro, da bi po končanemu študiju in še pred specializacijo vsi najprej spoznali delo na terenu oziroma delo v družinski medicini.

Katere so glavne "prednosti" vašega dela?

Ena od največjih prednosti družinskega zdravnika je poznavanje ljudi. Odnos, ki ga vzpostavimo z bolniki, je trajen in bolj oseben kot drugod. Poznamo okolje, v katerem živi bolnik, poznamo njegovo družino, spoznavamo družine, ki nastajajo na novo. In tudi bolniki bolje poznajo nas.

V očeh bolnikov se zdravniki pomembno razlikujejo prav po odnosu do ljudi. Tudi zdravniki nenehno poudarjate pomen sporazumevanja z bolniki, a obenem marsikdo opozarja, da preprosto nima dovolj časa za pogovor.

Sama tega problema nimam, saj nimam tako veliko bolnikov. V povprečju jih pregledam od 45 do 55 na dan in skoraj vedno si lahko vzamem dovolj časa za pogovor. Ta se suka okoli najrazličnejših tem: od tega, kako bolnik živi in kaj se mu dogaja do konkretnih zdravstvenih težav. Seveda so bolniki zelo različni: nekateri potrebujejo samo nekaj besed, drugi bolj poglobljen pogovor. Nekateri potrebujejo precej časa, preden spregovorijo o svojih težavah, drugi jih opišejo takoj, ko vstopijo v ambulanto. Sama menim, da lahko z vsakim človekom vzpostaviš pozitiven, pristen odnos, samo dovolj časa in volje moraš imeti. Zavedam se, da ima veliko zdravnikov preprosto premalo časa. Škoda, kajti vsak pogovor je lahko izjemno dragocen. Prav zato bi morali vsem zdravnikom omogočiti dovolj časa za pogovore z bolnikom. Menim tudi, da bi morali na fakulteti vpeljati predmet, ki bi študente seznanjal s sporazumevanjem z bolniki: kako naj zdravnik pristopi k bolniku, kako naj se pogovarja, kako naj mu razloži bolezen in potek zdravljenja ...

Zdravniki družinske medicine ste ljudem najbližje, medsebojni odnos je na tej ravni pogosto najpristnejši. Kaj bi svetovali študentom in mlajšim kolegom: kako naj izboljšajo odnos z bolnikom?

Predvsem je treba bolnike obravnavati kot sebi enake. Ali če citiram Marqueza: "Ljudi lahko gledamo od zgoraj le takrat, ko jim pomagamo vstati." Ljudem je treba prisluhniti in jih jemati resno. In ravnati z njimi tako, kot sami želimo, da drugi ravnajo z nami.
Zdravniki družinske medicine smo pogosto prvi, na katere se ljudje obrnejo. K nam pogosto prihajajo z najrazličnejšimi težavami, tudi s takšnimi, ki niso povezane z zdravjem. Zato je pomembno, da bolnike poznamo, da vemo, v kakšnem okolju živijo. Da jim znamo prisluhniti in da znamo slišati. Tudi če smo po nočnem dežurstvu utrujeni, moramo bolniku pokazati, da se mu posvečamo. Da imamo zanj čas.

Slaba komunikacija med zdravnikom in bolnikom lahko pripelje do zdravstvenih napak. Se strinjate?

Vsekakor, če je informacij premalo, če niso jasne, lahko pride tudi do zapletov. Slabo sporazumevanje je v precejšnjem številu primerov tudi glavni vzrok za nesporazume, za spore med zdravniki in bolniki. Nasploh se mi zdi, da smo zdravniki v zadnjem času zelo izpostavljeni, da nekateri kar iščejo napake, vzroke za tožbe, kaj slabega. Mediji brez preverjanja objavljajo naša imena in priimke, četudi gre zgolj za domnevo. Če bi bili morilci, bi objavili začetnice, pri zdravnikih pa kar polna imena! V takih primerih običajno ostaneš sam. Kolegi te sicer podpirajo, a si najbrž globoko v sebi mislijo, še sreča, da se kaj takega ni pripetilo meni. Varuha zdravnikovih pravic nimamo, Zdravniška zbornica ti najverjetneje svetuje, da si poiščeš dobrega odvetnika. Trpiš sam in s tabo tvoja družina. Ko se čez nekaj let izkaže, da nisi kriv, da nisi prav nič naredil narobe, te nihče ne rehabilitira. Takšen odnos bi morali spremeniti, moral bi biti korektnejši, če nič drugega, bi morali mediji, dokler gre zgolj za domnevo, objavljati samo začetnice. Tako pa se dogaja, da se ob eni domnevni napaki pozablja na vse dobro, kar je bilo narejeno tisočkrat ali še večkrat.

Omenili ste varuha zdravnikovih pravic. Ali menite, da ga zdravniki potrebujete?

Da, ker smo kar naprej izpostavljeni. Bolniki te lahko tožijo za vsako malenkost in pogosto mine ogromno časa, preden dokažeš, da nisi kriv.
Zdravniki smo preveč defenzivni, pravzaprav smo tako naučeni. Vseskozi se branimo, dokazujemo, da nismo krivi. Sama menim, da bi morali tudi mi iti v ofenzivo. Tudi mi imamo namreč svoje pravice. Zakaj bi mirno prenašali nekoga, ki je, ne glede na to, kaj naredimo, nezadovoljen in ki nas, tako rekoč brez osnove, napada? Tudi mi bi morali imeti nekoga, ki bi skrbel za naše pravice. In ta človek bi moral biti zdravnik, ki pozna delo in ki ima oziroma je imel vsak dan opravka z bolniki.

Še to. V Makole ste pred tremi leti prišli iz Beograda. Delo v velikem Gerontološkem centru v mestu ste zamenjali za delo družinske zdravnice v majhni ambulanti na robu Haloz. Boste v Makolah tudi ostali? Tamkajšnji ljudje so vas očitno že vzeli za svojo.

In jaz njih. To so namreč zelo prijetni in prijazni ljudje. Čeprav je delo marsikdaj res težko in čeprav sem po dežurstvih včasih zelo utrujena, mi še vedno ponuja veliko zadovoljstva. Rada delam s tukajšnjimi ljudmi, vesela sem, da so me tako lepo sprejeli in da mi zaupajo. Doslej sem veliko in brez večjih težav menjala okolja, zdaj pa se mi zdi, da bom tu ostala.

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki