Intervju: Polona Sepe, scenaristka, režiserka in učiteljica krija tantre joge

Polona Sepe, scenaristka, režiserka in učiteljica krija tantre joge
Polona Sepe, scenaristka, režiserka in učiteljica krija tantre joge (Foto: Diana Anđelič)

Sem del vsega

Polona Sepe je scenaristka in režiserka ter avtorica več odmevnih kratkih igranih filmov, dokumentarcev in televizijskih nadaljevank. Poleg tega je učiteljica krija tantre joge. Beseda kri pomeni delovanje, mi razloži, joga združitev; tantra izvira iz sanskrtske besede tan, ki pomeni razširiti in trajati – osvoboditev. Krija joga nas uči zavestnega usmerjanja energij v telesu, tantra pa tehnike, s katerim širimo zavest do končne osvoboditve.

Ste režiserka in scenaristka ter učiteljica joge. Kaj je skupnega tem poklicem? Prva dva sta izrazito ustvarjalna, tretji na prvi pogled nekoliko manj ...

Ustvarjalce običajno izredno privlačijo vsi možni vidiki resnice, bogastvo izkušnje, potencialne možnosti naših možganov, čustva, logika izza življenja in resnica z velikim R. To ustvarjalno iskanje odlikuje tudi jogo, saj tudi raziskuje možnosti neznanega, le da na drugačen, svoj način.

V kolikšni meri je na vašo poklicno izbiro vplivalo dejstvo, da izhajate iz umetniške, glasbene družine?

Na eni strani me je to določalo, saj sem videla, da starša počneta stvari, ki ju veselijo. Tudi mene sta spodbujala, naj bom to, kar čutim. Vseeno moram priznati, da nista bila ravno navdušena nad mojo izbiro, saj sta upala, da se bom kljub vsemu odločila za "resen" poklic zunaj kulturne sfere. Izkazalo se je, da sta imela po svoje prav, saj je ta hip položaj v kulturi katastrofalen.

Filmsko režijo ste izbrali v času, ko pri nas ni bilo veliko režiserk. Pravzaprav ste ena od prvih slovenskih režiserk.

Nisem prva, res pa je, da sem bila takrat ena od redkih. Morda sem bila bolj medijsko izpostavljena, ker sem kot študentka dobila več nagrad.

Veliko režiserk se ukvarja z dokumentarnim filmom. Tudi vi ste jih posneli kar nekaj. Zdi se, kot da ženske rade snemajo dokumentarce. Je to res?

Ne gre za to, da bi jih imele tako zelo rade v večini primerov jih snemajo po sili razmer. Sama večkrat oddam scenarij za dokumentarni film na razpis samo zato, ker predvidevam, da imam tako največ možnosti, da bo projekt sprejet. V Sloveniji posnamemo malo celovečernih filmov, dela je torej zelo malo, če pa si povrhu ženska, moraš pokazati desetkrat več kot moški, da te sploh jemljejo resno. Tako ti pač ne preostane nič drugega, kot da si poiščeš neko drugo formo, takšno, kjer je več možnosti za delo.

Vas celovečerni film še mika?

Letos sem posnela celovečerni film Kaj pa gospod Bach, v katerem se znova poigravam s kombinacijo igrane in dokumentarne forme. Nasploh rada postavljam pod vprašaj sprejeta pravila naracije in ustvarjam nekaj, kar še nima imena. Tako sem skovala novo ime: dokumentarna fikcija, ki najbolje označuje pripovedni princip mojega zadnjega filma. Kar pa zadeva igrani celovečerec: ja, še vedno si ga želim posneti.

Imate v mislih že kaj konkretnega?

Ves čas oddajam tekste in čakam (smeh) ...

In medtem se ukvarjate tudi z jogo. Že več kot desetletje ste učiteljica joge. Kako to, da ste se je lotili tako resno?

Joga me je zanimala že od malih nog, resno pa sem se je lotila pred dobrimi petnajstimi leti, v obdobju, ko sem se spopadala s težko profesionalno krizo. Takrat sem v Ljubljani srečala skupino, ki je vodila ezoterično šolo simbolov in je očitno znala zaigrati na prave strune, kar mimogrede niti ni bilo tako preprosto, saj me kot izrazito razmišljajočega človeka ni bilo mogoče kar tako prepričati. To skupino je odlikoval zelo intelektualističen in nedogmatičen pristop: duhovnosti so se lotevali resno in študiozno, hkrati pa so vsakemu posamezniku dopuščali lastno razmišljanje in razumevanje stvari. V tej skupini sem ostala kar osem let.

Začeli ste v Ljubljani, nato ste veliko študirali v tujini. Kje vse ste nabirali znanje o jogi?

Najprej v Avstriji, nato predvsem v Ameriki in Južni Ameriki, a tudi v Indiji in Avstraliji.

Zakaj ste se odločili za dodaten študij joge?

Pravzaprav se je to kar zgodilo. Nisem imela kakih posebnih ambicij, da bi postala učiteljica, in še zdaj mi mistifikacija, ki naj bi spremljala to funkcijo, sploh ni pisana na kožo. Kot filmarki mi gre včasih kar na smeh, ko gledam, kaj vse počnejo različni "čarovniki iz Oza" za to, da bi si pridobili učence in nahranili svoj ego z lastno pomembnostjo. Na drugi strani moram reči, da imam neomejeno količino pedagoškega erosa; to pomeni, da se lahko vedno znova veselim, ko vidim, da ljudje rastejo in razvijajo svoje potenciale, da so srečnejši in mirnejši.
No, začelo se je že v prvi skupini, ki je bila povezana z vrsto mednarodnih organizacij in s številnimi tujimi učitelji. Pogosto smo se srečevali, pripravljali delavnice, med drugim prvo delavnico tantre v Sloveniji z Bodhi Avinašo. Ta me je pozneje povabila na tečaj za učitelje, kjer sem se srečala s Sunjato in začela študirati z njim. Sunjata me je spodbudil, naj nadaljujem s študijem pri dr. Mumfordu, ki me je kmalu uvrstil med svoje diplomirane učitelje. Dr. Mumford me je povezal z naslednjim učiteljem in tako gre to naprej.

Ste učiteljica krija tantre joge. Kaj je to?

Poskusila bom poenostaviti, kajti glede razdelitev niti poznavalci niso enotni. Torej: krija jogo lahko uvrstimo v raja jogo in kundalini jogo. Kundalini joga je joga, ki prebuja kundalini. In kaj je kundalini? Kundalini je sila zavesti v nas, ki je bolj ali manj speča, vendar jo lahko prebudimo z opravljanjem določenih vaj. Ko se kundalini prebudi se dviguje po energetskih centrih navzgor in prebuja naše speče sposobnosti. Eden od prvih "stranskih" učinkov prebujenega kundalinija je večja ustvarjalnost in več energije. Kundalini se sicer lahko prebudi tudi v trenutkih globokega šoka, stresa ali pod vplivom drog in nas nenadoma napolni z dotlej neznano močjo. Takšen je primer matere, ki je zmožna v trenutku šoka dvigniti tovornjak, pod katerim leži njen otrok. V smrtno nevarnih situacijah smo zmožni nečloveških naporov, vendar gre v teh primerih za spontano in nenadzorovano prebuditev, ki čez čas spet ponikne. V kundalini jogi pa sistematično prebujamo to energijo oziroma moč. Ali če si pomagam z drugim zgledom: pri povprečnem človeku deluje približno 10 odstotkov možganskih celic, ko prebudimo kundalini, se začnejo prebujati tudi speče možganske celice; če bi kundalini popolnoma prebudili, bi delovalo vseh 100 odstotkov možganskih celic. Ko prebujamo kundalini, se v nas prebujajo sposobnosti, ki jim Indijci pravijo sidhiji. Te moči se utegnejo zdeti nenavadne, vendar spijo v vsakem od nas. V krija jogi učimo tehnike imenujejo se krije s katerimi varno in postopoma prebujamo kundalini ter se psihofizično pripravljamo na to.

Kaj pa je tantra joga? Marsikdo ob omembi tantre najprej pomisli na nekakšno seksualno jogo ...

Tantra joga je zelo star in kompleksen filozofski sistem. Vsebuje elemente hatha joge, laja joge, mantra in nada joge, ajurvede, samkhja filozofije itn. Tantrična učenja najdemo tudi v budizmu, zen budizmu in taoizmu. Res je, če danes na Zahodu omenimo tantro, vsi takoj pomislijo na jogijske seksualne tehnike, ki pa so v resnici le majhen del tega kompleksnega sistema. Nekatere smeri, denimo kaula vama marga, so resnično seksualno afirmativne, saj spoštujejo potencialno moč erotizma, ki nas lahko popelje v transcendenco. Seksualna energija je kundalini energija, prebujena v spodnjih energijskih centrih, in če jo dvignemo v višje centre, lahko doživimo transcendenco ekstaze. Toda to ni ne hitro ne lahko delo. Čeprav tradicionalne tantrične seksualne tehnike lahko izboljšajo kakovost našega ljubljenja, jih ne moremo preprosto vključiti v našo potrošniško mentaliteto ter vsem dosežkom in užitkom, za katere si prizadevamo, dodati še kakšno ekstazo. Tantra je diametralno nasprotna potrošniški miselnosti. Tantra ne uči, da je "več boljše", marveč prav nasprotno: "manj je več".

Na Zahodu je tantra joga v zadnjih letih vse bolj priljubljena.

Res je, na Zahodu, kjer tantro pogosto enačijo s seksualno jogo, je ta vse bolj priljubljena. To zlasti velja za dežele, v katerih je čutiti močan vpliv krščanstva, ki zanika duhovno razsežnost telesne ljubezni. V okolju, kjer ženska velja za izvor zla, užitek za greh in trpljenje za vrednoto, je tantra, seveda, predmet mnogih špekulacij. Pri vama marga tantričnih tehnikah se človek nauči kanalizirati seksualno energijo in jo usmerjati, tako da izkušnjo podaljša in da ta postane bolj ekstatična. Ekstaza pa se lahko zgodi samo tukaj in zdaj, ko smo zliti s trenutkom in ko se naš ego umakne s poti. Ob pomoči teh tehnik seks vse bolj postaja saddhana (duhovna vaja).

Orgazem je "skoraj edina transcendentna izkušnja, ki nam (Zahodnjakom) še preostane," ste zapisali v enem od člankov.

Gre za citat mojega učitelja Mumforda, ki mu lahko samo še enkrat pritrdim. To, kot rečeno, drži za Zahodnjaka, ki se ne ukvarja z duhovnostjo in nima navade, da bi si z meditacijo vsakodnevno umiril svoj um. Zanj je trenutek orgazma skorajda edina izkušnja, v kateri je navzoč tukaj in zdaj brez vseh misli. Patanjali pravi: joga (to je združitev končnega z neskončnim oziroma individualnega uma z univerzalnim umom) se zgodi, ko se ustavijo vse modifikacije uma in po naravni poti se modifikacije uma ustavijo v orgazmu. Sicer le za nekaj sekund, kljub temu pa je to transcendentna izkušnja, ki je dostopna vsem.

Zanimivo je, da je v Indiji tantra na zelo slabem glasu. Zakaj?

Predvsem zato, ker je v takšnem nasprotju z njihovimi tradicionalnimi vrednotami, da jo nekateri razglašajo celo za črno magijo. Tam se tantrični učitelji ne deklarirajo javno za tantrike. Pravijo, da je tantra pot za junake, ki imajo dovolj poguma, da pogledajo, kaj se skriva za zunanjim videzom in predsodki.

Zahod ves čas išče odgovore na vprašanje, kako podaljšati mladost in ohranjati življenjske energije. Ali lahko rečemo, da jogijske tehnike ponujajo enega od možnih odgovorov?

Na Vzhodu je splošno znano, da jogijske vaje ohranjajo mladost in življenjsko energijo, Zahod pa to v zadnjih letih navdušeno odkriva. Toda Vzhod ni tako močno usmerjen v malikovanje mladosti ter vsega telesnega in minljivega. Zahodnjaki smo spet prevzeli samo del zakladnice njihovega znanja in ga priredili trenutnim obsedenostim. Jogijske vaje nam prinesejo veliko več kot samo lepoto in mladost.

V kolikšni meri ste se sami spremenili, odkar se ukvarjate s krija tantra jogo?

Najpomembnejše se mi zdi, da znaš v sebi ohraniti otroškost čudenja življenju. Da torej na življenje gledaš kot na skrivnost, brez kakih vnaprejšnjih predsodkov, in da dovoliš, da se ti sproti odkriva. Zame kot ustvarjalko je to izjemnega pomena.
Naša družba spodbuja delovanje samo ene možganske polovice, in sicer leve, ki je povezana z govorjenjem, izražanjem v besedah, pisanjem in abstraktnim mišljenjem. Spodbuja torej predvsem racionalno in kritično mišljenje. Disleksijo, pri kateri je dominantna desna možganska polovica, so šele v zadnjem času nehali obravnavati kot "okvaro". Druga možganska polovica razmišlja v slikah, celostno, čustveno, intuitivno in ustvarjalno. Transcendentne izkušnje povezanosti z vsem izvirajo iz desne možganske polovice. Ni torej nenavadno, da živimo odtujeno, izgubljeni v konceptih, brez stika s svojimi pravimi potrebami ter brez neposrednega stika s sabo in drugimi. Ob pomoči jogijskih vaj uskladimo delovanje obeh polovic in jaz to čutim, kot da sem si prisvojila svoj izgubljeni del. Aktiviranje desne možganske polovice je vitalnega pomena tudi za ustvarjanje in brez tega si ne predstavljam prave ustvarjalnosti. Joga, ki sem jo ob pomoči zelo odprtih in lucidnih učiteljev uspešno presadila v svoj zahodni svet, mi torej pomaga vzpostavljati stik s seboj. Zdaj se zavedam kako malo je potrebno za srečo, in reči moram, da se prav veselim živeti; prej v nekem običajnem življenju nisem videla pretiranega smisla, zdaj pa se počutim del vsega.

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki