Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Intervju: asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., predsednik Zdravniške zbornice Slovenije

Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med.
Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med. (Foto: Diana Anđelič)

Zavojček kave še ni korupcija

Več kot polovica državljanov meni, da je korupcija v Sloveniji velik problem. Med uradnimi osebami, za katere večina ljudi ocenjuje, da bi jim morali za storitev dati podkupnino, so na prvem mestu zdravniki. Tako je pokazala lanska, za zdaj edina raziskava javnega mnenja o korupciji. Sodeč po odzivih se zdravniki s to ugotovitvijo ne strinjajo, čeprav ne trdijo, da v zdravstvu ni korupcije. "Klasičnega podkupovanja, torej 'modrih kuvert', je pri nas zanemarljivo malo," pravi asis. mag. Marko Bitenc, dr. med., predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, "je pa, tako kot povsod drugod, tudi v zdravstvu zelo razširjen sistem zvez in poznanstev."

Korupcija v zdravstvu je že nekaj časa vroča tema v slovenski javnosti. Mnenja o tem, kako razširjena je, so deljena, konkretnega odgovora pa ne da nihče. Zakaj?

Ker je to nemogoče, kajti objektivnega odgovora na vprašanje, ali med zdravniki obstaja korupcija in v kolikšni meri, ta hip ne pozna nihče. Doslej namreč še nismo opravili nobene metodološko ustrezne analize, ki bi se natančno približala temu problemu.

Kaj pa raziskava, ki jo je naročil Vladni urad za preprečevanje korupcije? Ta doslej edina raziskava o korupciji je zdravniški poklic uvrstila med najbolj koruptivne.

Prve razlage in predstavitve raziskave javnega mnenja, ki jo je lani opravil Urad, so zdravnike v resnici uvrstile v sam vrh, ko gre za korupcijo. Toda poglobljena interpretacija raziskave je pokazala, da ni nobene znanstvene osnove za uvrščanje zdravniškega poklica bodisi na prvo bodisi na zadnje mesto. V anketi so namreč primerjali poklice, ki se glede na število stikov z uporabniki statistično izrazito razlikujejo. Povprečen Slovenec obišče zdravnika sedemkrat na leto; ker nas je dva milijona, je stikov med zdravniki in državljani približno 14 milijonov na leto. Stikov z odvetniki je znatno manj, saj precejšnji del populacije nikoli ne obišče odvetnika, ker ga pač ne potrebuje. Enako velja za carinike, če policije, s katero ima stike običajno samo del populacije, ki je v prekršku, sploh ne omenjam. Predstavniki Urada so zato poudarili, da izsledki raziskave nikakor ne morejo ponuditi odgovora na vprašanje, koliko korupcije je med zdravniki, še manj pa kazati na sum, da je korupcije veliko oziroma toliko, kot kažejo prispevki medijev in javno mnenje.

Zanimivo je, da ocene ljudi o korupciji v veliki meri temeljijo na časopisnih člankih, radijskih ter televizijskih poročilih in ne na neposrednih izkušnjah.

Tudi raziskava je potrdila, da prepričanje o razširjenosti korupcije med zdravniki izhaja predvsem iz medijskih objav in interpretacij. Zavedati se moramo, da vsaka takšna informacija povzroči neustavljiv proces, ki vodi k zakoreninjenosti takega mišljenja. Noben demanti ne more popraviti storjene škode. Slovenci uvrščamo zdravje na prvo mesto med vrednotami, zato se vsaka novica, ki zadeva zdravstvo, globoko zasidra v javno mnenje. Prepričan sem: če bi lansirali novico o podkupljivosti sprevodnikov na vlakih, bi na to v mesecu dni pozabili, zadeva pa zagotovo ne bi odmevala tako močno kot vest, da je 14 odstotkov zdravnikov koruptivnih. Takoj po objavi prvih izidov ankete se je zdravnikov oprijel predznak, ki ga dodatne, bolj poglobljene razlage niso mogle omiliti. In ga najbrž še lep čas ne bodo. Zato smo zelo kritični do tega, da ustvarjanje in spreminjanje javnega mnenja ne poteka dovolj argumentirano. To je narobe. Mimogrede, zdravniške organizacije zdaj pripravljamo še eno, "svojo" anketo o korupciji.

Ko govorimo o korupciji med zdravniki, se vedno znova zastavlja vprašanje, kje je meja med darilom in korupcijo. Kje je ta meja? Kako bi jo določili?

Korupcija je vsako pogojevanje s pridobitvijo materialne ali nematerialne koristi, torej da boš bolniku naredil uslugo ali opravil storitev, ki mu tako ali tako pripada, oziroma da boš to opravil mimo veljavnih čakalnih vrst. Takšen odnos je vedno korupcija, četudi pri tem ne gre za materialne vrednosti ali neposredne koristi. Korupcija pa niso zahvale in darila, ki nimajo nobene zveze s koruptivnim namenom. V prvi vrsti je pomemben namen.

Kje je meja, ko gre za darila: kaj je preveč in kaj je nesprejemljivo?

Če namen darila ni koruptiven, je zelo težko postaviti mejo, saj ni pomembna vrednost, marveč namen darila. Če je bolnik izročil darilo s koruptivnim namenom, je vseeno, koliko je vredno. Četudi je darilo vredno samo pol tolarja, menim, da je to korupcija, ki je nesprejemljiva in vredna enakega obsojanja, kot če bi šlo za 100.000 tolarjev ali 5000 evrov. V primerih, ko je namen popolnoma drugačen, pa tako rekoč nimaš vpliva.

Bi vi sprejeli darilo, ki bi bilo vredno 100 tisoč tolarjev ali celo več?

Načeloma nerad sprejemam darila. Kakršnakoli. Najbolj me razveseli, če mi bolniki, če že kaj, napišejo nekaj prijaznih vrstic. Toda vemo, da vsi ljudje nismo enaki. Naši bolniki imajo različno izobrazbo, izhajajo iz različnih družbenih okolij; tako kot se razlikujejo pri obravnavi, se razlikujejo tudi pri tem. Tako kot ne moreš vsem bolnikom enako predstaviti bolezni, načina zdravljenja in prognoze, tudi ne moreš vsem enako reči, ne, od nikogar ne bom vzel darila. Zlasti ne tedaj, ko vidiš, da bi jih s tem prizadel. Da boš z zavrnitvijo darila povzročil užaljenost, čustveno trpljenje, celo jok. Zato včasih raje "žrtvuješ" svoja načela, tako da je bolnik ali njegov sorodnik zadovoljen. Seveda nikakor ne bi mogel sprejeti, če bi mi nekdo v zahvalo ponudil denar v vrednosti hiše ali avtomobila (smeh).

Zdravniki ste pred časom javno pozvali bolnike, naj vam ne nosijo daril. Je poziv sploh zalegel?

Ne. Prav nič. Daril ni nič manj in nič ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti ta navada spremenila.

Od kod izvira ta navada?

Sega v srednji vek ali še dlje v preteklost, izvira pa iz narave poklica oziroma dejavnosti. Zdravnik pogosto pomaga v najtežjih situacijah. Čeprav izid ni vedno takšen, kot bi si želeli, pri bolnikih, vsaj pri Slovencih, že občutek, da so bili deležni pomoči, sproži potrebo po zahvali. Tega ne poznajo povsod. Če skandinavskim zdravnikom omeniš darila, kot so viski, čokolada ali kava, menijo, da se iz njih norčuješ, saj si kaj takega sploh ne morejo predstavljati. Za njihove moralne norme in vrednote je to nenavadno, celo čudno. Povsem drugače je z Italijani, Španci, Bosanci & Tako kot se ljudje po Evropi razlikujemo po nekaterih lastnostih in vrednotah, se razlikujemo tudi glede tega. Poleg tega ne moremo pričakovati, da bo na področju zdravniškega poklica ali zdravstvene dejavnosti položaj na področju morale, reda ali pravnega reda kaj prida drugačen od položaja v družbi nasploh. Vse je namreč odraz družbe in časa, v katerem živimo.

Možnosti za morebitno korupcijo je v zdravstvu razmeroma veliko; najbolj problematične so čakalne dobe. Vsi vemo, da je v posameznih primerih čakanje na operacijo lahko celo usodno. Zato niti ni povsem nerazumljivo, da so nekateri bolniki pripravljeni storiti marsikaj, da bi le prej prišli na vrsto.

Čakalne vrste so zagotovo dobro okolje za razvoj različnih anomalij, ki pa jih ne moremo kar pavšalno označiti za korupcijo. Oglejva si primer: k zdravniku pride preprost človek s podeželja, ki ima hudo bolezen. Ker zdravnik ve, kakšne so čakalne dobe za različne diagnostične postopke, se za bolnika osebno zavzame in mu pomaga pri določitvi najboljših možnih terminov za preiskave. Seveda ni prav, da gre kdorkoli mimo ustaljenih čakalnih list, toda to še ni korupcija. Zdravnik je namreč dolžan zdraviti po najboljših močeh, bolniki pa imajo pravico do najučinkovitejšega možnega zdravljenja. Zdravstveni sistem lahko pravično ali dovolj pravično deluje samo, če zagotavlja razmere, v katerih zdravniku ni treba posegati v zagotavljanje terminov za preiskave in operacije. Dovolj bi moralo biti, da zapiše: pregledal sem bolnika, izvidi so taki in taki, svetujem še te in te preiskave, nato se bom odločil za zdravljenje. Če bi bilo to dovolj in če bi vedel, da bo bolnik v treh tednih prišel do vseh izvidov, bi bilo zdravnikovo delo tozadevno znatno olajšano. Tako pa skušamo pomagati, zlasti bolnikom iz nižjih socialnih slojev, saj vsi vemo, da bodo, če jih prepustimo sistemu, termine dobili šele takrat, ko se bo njihovo zdravstveno stanje nemara že poslabšalo. In tu se začne sistem posegov in preskakovanja čakalnih list. Najbolj "nasankajo" tisti, ki nimajo sreče, da bi koga poznali, in naletijo na zdravnika, ki se za posamezne bolnike ne zavzema kaj prida. Takšni običajno čakajo. In če se jim nenadoma odprejo vrata, so seveda hvaležni ...

Hvaležnost pa običajno izkažejo z darilom ...

Sam sicer vseskozi poudarjam, naj hvaležnosti ne izražajo z darili, na drugi strani pa moram povedati, da sem se tudi sam že znašel v podobnem položaju. Najin zadnji otrok se je rodil tri mesece prezgodaj. Ko se je vse uspešno izteklo, sem v bližnji gostilni naročil jedačo in pijačo. Čutil sem se hvaležnega in mislim, da sam pri sebi ne bi bil miren, če se ekipi ne bi nekako zahvalil. Čeprav sem zdravnik in vem, da jih s tem morda samo obremenjujem & Toda tako je, ko so v igri čustva, to pravzaprav narediš predvsem zaradi sebe. Takoj ko pa to storiš zaradi posrednih znamenj, da moraš, si že na meji koruptivnosti, ki pa jo je zelo težko dokazati.

Na Kliniki za torakalno kirurgijo, kjer delate kot kirurg, so še posebno dolge čakalne dobe za operacijo golše. Bolniki nanjo čakajo tudi do pet let. Vas je že kdaj kak bolnik ali sorodnik skušal podkupiti ali z darili prepričati, da ga operirate mimo vrste?

Ne, kaj takega še nisem doživel. Je pa res, da tako rekoč vsak dan dobivam klice v stiski, ko bolniki pravijo:"Kdaj bom končno na vrsti, težave imam, težko diham ... Dajte, prosim ..." Vztrajnim pogosto na ta način uspe, medtem ko pasivni bolniki ostajajo na robu. Najbolj razširjen pa je sistem zvez in poznanstev. Tako kot povsod: nekdo pač lažje pride do gradbenega dovoljenja, drugi hitreje do bančnega posojila kredita, tretji pa do zdravnika.

So razmere v zasebnem zdravstvu kaj boljše? Na prvi pogled se zdi, da je pri zasebnikih možnosti za korupcijo oziroma anomalije manj.

Ključne razlike med zasebnim in javnim zdravstvom ni. Tudi zasebniki delajo na temelju pogodbe z zavarovalnico, se pravi, da ni neposrednega finančnega odnosa med zdravnikom in bolnikom. Ko gre bolnik k zasebniku, ravno tako prinese napotnico ali kartico zdravstvenega zavarovanja, poleg tega so tudi pri zasebnikih čakalne vrste.
Na splošno velja, da je možnosti za nepravilnosti manj tam, kjer lahko še isti dan prideš do zdravnika, denimo na področju splošne medicine ali pediatrije. Kjer so čakalne vrste dolge, je tega več. To je po svoje razumljivo. Če vzameva bolnike s srčnimi obolenji, pri katerih vsak dodatni dan čakanja na operacijo lahko celo ogroža življenje: logično in navsezadnje tudi legitimno je, da si v samoohranitvenem nagonu iščejo druge poti. Sistem namreč ne ponuja ustreznih poti oziroma storitev. Trenutno je položaj zaskrbljujoč zlasti na področju srčnih operacij in ortopedskih operacij kolkov, vendar tudi tu, po mojem mnenju, prave korupcije ni. Utemeljeno pa lahko predvidevamo, da igra svojo vlogo sistem zvez in poznanstev. Tako imenovani sistem VIP je resna anomalija, vendar gre tu samo simptom, izvor bolezni je namreč drugje: potreba po zdravstvenih storitvah je znatno večja od ponudbe. In to je izvor vseh anomalij, med katerimi so lahko redki primeri tudi koruptivni.

V skandinavskih državah imajo čakalne knjige. Možnosti za "prehitevanje" vrstnega reda tako skorajda ni več. Ste na Zbornici razmišljali, da bi tudi pri nas uvedli uradne knjige, v katere bi vpisovali časovne termine?

O tem nismo samo razmišljali, uvedbo čakalnih knjig smo že predlagali. Za to ne potrebujemo posebnega zakona, potrebna je samo odločitev. Ministrstvo ali zavarovalnica bi morala reči: od 1. marca veljajo te in te uradne knjige in vanje morajo biti vpisani vsi termini. Hkrati bi pooblastili inšpektorja, da bi to preverjal.

V zadnjih desetih letih so se na sodišču znašli trije primeri suma korupcije v zdravniških vrstah. S pravnomočno sodbo se je doslej končal samo eden; gre za zdravnika, ki je za nujno operacijo zahteval tisoč nemških mark. Kaj menite, kaj uglednega zdravnika pripravi do tega, da sprejme podkupnino ali celo izsiljuje denar?

Takšen zdravnik ne more biti in ni ugleden zdravnik. Lahko vzbuja tak videz, za uglednega zdravnika ga utegnejo imeti laiki, vsekakor pa to ni. Nekdo, ki sploh pomisli na kaj takega, ne more biti ugleden zdravnik!

Kdaj in kako lahko v takih primerih ukrepa Zbornica?

Zbornica lahko ukrepa, ko je sodba izrečena oziroma sum potrjen. Pri tem moram poudariti, da je prav Zbornica najbolj zainteresirana za odkrivanje takšnih primerov. Ena od naših glavnih nalog je prizadevanje za ugled zdravniškega poklica, v našem interesu je torej, da se v primeru suma nekorektnega ravnanja tovrstno ravnanje tudi čimprej dokaže. Toda vsi vemo, da se zadeve vlečejo. Omenjeni trije primeri se vlečejo že štiri oziroma pet let in kadar se ponudi priložnost, jih mediji "privlečejo na plan" in s tem vsakič znova mečejo senco na zdravniški poklic. Če bi se ti primeri hitreje zaključili, bi tudi mi hitreje ukrepali. Jasno je, da za zdravnika, ki bi mu dokazali korupcijo, v naših vrstah ne bi bilo več prostora. Zgolj na temelju suma pa ne moremo in ne smemo nikogar stigmatizirati. Vsakdo mora imeti pravico, da se brani. Zanimivo je, da smo zdravniki eni izmed redkih, ki se v javnosti pojavljamo s polnimi imeni in priimki, četudi gre samo za sum, domnevnega posiljevalca pa v medijih navajajo zgolj s kraticami. To seveda ni korektno. Naš poklic je zelo izpostavljen in zlahka se ti primeri, da te javno linčajo, še preden ti dokažejo krivdo. Četudi se pozneje izkaže, da nisi kriv, tvojega imena nihče več ne more oprati. Pred leti je bil v vseh medijih predstavljen primer prekmurskega kirurga, ki ga je bolnišnica obtožila krivde za poškodbo živca. Kirurga so pozneje spoznali za nedolžnega, vendar to ni bilo nikjer objavljeno. Nikjer!

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravniki , zdravstvo , zdravniški nadzor , marko , bitenc , korupcija , čakalna doba , darja zgonc , zdravniška zbornica slovenije , podkupovanje , zveze , poznanstva , korupcija v zdravstvu , zdravniški poklic , zdravniško delo , marko bitenc

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.