"Zavedeti se bomo morali, da nič ne zraste v trgovini in tudi, da na kmetiji nič ne zraste samo od sebe", poudarja Milojka Fekonja, doktorica kmetijskih znanosti in predsednica Zadruge Dobrina. Zato je pomembno, da spoštujemo kmeta, kmetje pa potrošnika: "Na naših kmetijah, predvsem manjših, ne gre samo za poslovno logiko in prizadevanje za čim višji donos na hektar. Velikega pomena je skrb za rodovitno zemljo, za ohranjanje krajine in tradicije, za obstoj kmetij in za krepitev lokalne ekonomije. Vsega tega bogastva uvoženi pridelki in izdelki iz množične pridelave ne prinašajo."
Leta 2000 je bila stopnja samooskrbe z zelenjavo 47-odstotna, zdaj pa smo pri samo 31 odstotkih, za tolikšen upad pa je v prvi vrsti odgovorna politika države. A tudi potrošniki smo v obdobju tranzicije zaspali. Po odprtju mej in prihodu velikih trgovskih mrež smo z občutki udobja vstopali v trgovine s pestro ponudbo sadja in zelenjave iz intenzivne pridelave, o kateri pa večina ljudi ni vedela veliko – ne od kod prihaja hrana in ne kako je pridelana. Pomembno je bilo le to, da je zelenjava lepa in da so cene noro nizke. Razmišljanje o nepotrebnosti pridelave zelenjave je šlo tako daleč, da se je razširilo mnenje, da se celo na podeželju, na lastnem vrtu, ne splača pridelovati domače solate in jušne zelenjave. Grega Žunič
Matic Fabjan dr. med. spec. plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije
Iris Selan dr. vet. med.
mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze