Sandi Češko, ustanovitelj in predsednik upravnega odbora podjetja Studio Moderna

Sandi Češko
Sandi Češko (Foto: Grega Žunič)

Zdrava kmečka pamet, empatija in iskanje rešitev. Skupaj.

Temelji svetovnega gospodarstva se korenito spreminjajo. Danes tako rekoč ni več industrijske dejavnosti, ki ne bi imela večjih zmogljivosti od povpraševanja na trgu. Ljudje v zahodnem svetu so zasičeni z gmotnimi dobrinami,"imeti več" ne more biti več gonilna sila njihove motiviranosti, ugotavlja eden naših najuspešnejših podjetnikov, prvi mož Studia Moderna Sandi Češko. "Če so bile gmotne dobrine še nedavno simbol uspešnosti, bodo morda že jutri nekaj nazadnjaškega ali pa vsaj iz mode. Morda bo bolj kot veliki avtomobili in statusni simboli pomembno, koliko dobrega si naredil za svoje okolje in za druge ljudi. Nemara bo to novo gonilo družbe, nova religija, ki bo zamenjala dosedanjo svetovno religijo potrošništva."

Na lestvici najpremožnejših Slovencev revije Manager ste že nekaj let zapored v samem vrhu. Vas oznaka "bogat, najbogatejši" moti?
Ne želim si biti prepoznan zgolj po tej oznaki, ki je precej dvoumna, v njej pa tudi ni kaj prida oprijemljivega. S podjetniškim bogastvom je namreč približno tako kot s hitrostjo kolesa – vsako je tako hitro, kot ga lahko poganjaš. Vsak dan pa moraš pedala obračati hitreje. Mi nimamo podjetij, iz katerih bi prelivali dividende in od tega dobro živeli. Ves dobiček vložimo nazaj v posel, poleg tega potrebujemo še kratkoročna posojila. Živimo namreč v svetu izjemnih možnosti, ki jih želimo izkoristiti.

Ali živite bogato?

Ves čas živim enako. V mojem osebnem življenju se ni veliko spremenilo, moj poslovni svet pa je zelo dinamičen in vsak dan drugačen.

Kakšno je vaše mnenje o trenutnem položaju v Sloveniji? Kako kot eden najuspešnejših podjetnikov doživljate eno najmanj uspešnih evropskih držav?
Odvisno, kateri del Slovenije gledamo. Obstajata namreč dve Sloveniji: prva je tista, ki ustvarja novo vrednost – v mislih imam predvsem izvozni sektor – in je zelo uspešna. V njej je podjetjem kljub mačehovskemu odnosu države uspelo preživeti, kar nas lahko navdaja z veliko mero optimizma. Druga Slovenija pa je tista, ki nas je pripeljala v zdajšnjo krizo. Oblikuje jo sloj politike in gospodarstva, ki živi le od prelivanja davkoplačevalskega denarja v svoje posle. Te posle zna izvajati zgolj v netransparentnem okolju, do katerega imajo dostop samo izbrani posamezniki, ki nas želijo imeti za ujetnike. To je glavna težava Slovenije.

… in tudi glavni razlog, da se ne moremo izviti iz krize, čeprav imamo veliko uspešnih podjetnikov in inovatorjev, veliko znanja in potenciala.
Okostnjaki še vedno padajo iz omar. Tisti prvi, uspešni del Slovenije ne more pokriti vseh katastrof, ki so jih ustvarili sloji in lobiji, ki so samo jemali in izčrpavali. Vse te izgubljene milijarde je nemogoče nadomestiti čez noč. Izvozni sektor sicer tudi v teh razmerah zagotavlja rast gospodarstva in je sposoben narediti še znatno več.

Interesni boji politikov se nadaljujejo, čeprav nam "voda že teče v grlo", kot nas opozarja Evropa. Kako to preseči? Kako doseči, da bo prevladal zdravi del Slovenije?
Oblikovati bi se morala nova politična struktura, na površje bi morali priti novi voditelji, da bi vsaj delno prerezali stare navezave, ki odločajo o poteh denarja. Druga možnost je v katarzi in popolni streznitvi, ki bi nam ju prinesli tujci, kar bi bilo veliko bolj brutalno. Prepričan sem, da Slovenija tega ne potrebuje, težave lahko rešimo sami, vendar ne s ponavljanjem istih procesov. Nujno potrebujemo optimizem, samozavest in jasno strategijo. V zadnjih dvajsetih letih nam ni uspelo oblikovati nobene vizije, denimo take, kot jo je pred desetletji ustvaril Stane Kavčič, in tudi ne uspešnih novih podjetij, kot so Krka, Lek, Gorenje, Kolektor, Iskra … Vsi projekti, v katere je bila posredno ali neposredno vključena politika, so naša nacionalna katastrofa.

Ali vidite kakega potencialnega novega voditelja?
Nedavno je na konferenci ameriške gospodarske zbornice premierka nastopila z zelo optimistično strukturiranim nagovorom, ki je v dvorani in tudi v meni spodbudil drobno upanje. Zelo si želim, da bo to tisto, kar jo bo peljalo naprej.

Ali ima Slovenija sploh še dovolj časa, da težave reši sama? Zdaj nas že takorekoč vsak dan strašijo s trojko.
George R. R. Martin je zapisal, da strah zareže globlje kot meč. Ko ne veš, kako naprej, je najlaže strašiti ljudi. Zdaj nas strašijo s tem, da ne zmoremo sami in da potrebujemo trojko. Ključno vprašanje pa je, koga bomo reševali – ali še naprej tiste, ki so vse skupaj zavozili, in v tem primeru je trojka neizbežna, ali tiste, ki lahko povečajo izvoz in zaposlovanje, da nas obvarujejo posegov, ki bi globoko zarezali v našo usodo. Vlada znova daje brezpogojno prednost sanaciji bank in zdaj napoveduje še skoraj milijardo težko naložbo v železnice, kar je déjà vu vsega, kar nas je pripeljalo v ta katastrofalni položaj. Nič nimam proti gradnji avtocest, železnic in druge infrastrukture, če jih gradimo s koncesijami, toda lastne akumulacije ne bi smeli vlagati v uvoz nekvalificirane delovne sile, marveč v znanje, v delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, v izvoz. Seveda pa to znatno zoži prostor za politično mešetarjenje z davkoplačevalskim denarjem.

Kaj konkretno predlagate?
Lesna industrija, izvozniki in mladi podjetniki bi lahko čez noč ustvarili nova delovna mesta, vendar bi morali namesto sklada za reševanje bank imeti sklad, ki bi dokapitaliziral podjetja. V ta sklad bi pritegnili tuji kapital, dokapitalizirana podjetja pa bi lahko znova pridobila sredstva v bankah, kar zdaj ni mogoče. Če bi na primer država dala tisto milijardo, ki bo šla v železnico, bi lahko iz tujih skladov dobili vsaj še milijardoali dve. Na osnovi tega denarja, ki bi ga vložili v podjetja, bi ta lahko pri bankah dobila še za dodatno milijardo ali dve posojil. To bi bilo več kot dovolj, da bi lahko izvozniki in podjetniki naredili pravi gospodarski preobrat.

Večkrat ste že poudarili, da je v svetu dovolj denarja, ki zelo aktivno išče nove projekte in dobre priložnosti. Zakaj ga nismo zmožni pridobiti?
Ta denar zahteva transparentno delovanje, to pa je naša najšibkejša točka, zlasti v državnih in drugih podjetjih, ki so tesno navezana na državne jasli. Poleg tega se mu politika izogiba v imenu nacionalnega interesa. Ker pa smo majhna država, svojih interesov ne moremo ščititi enako kot velike države. Imamo samo dve možnosti: ali se zapremo v nekakšno avtarkično ekonomijo in družbo ali pa se pametno odpremo, tako kot so to storili Danci in Nizozemci. Gospodarsko, intelektualno, športno in kulturno smo sposobni tekmovati in sodelovati s komerkoli, tuji kapital pa zanima samo to, kako se bo oplajal. Zakaj mu ne bi ponudili zavezništva – v skupno korist in v času, ko še stojimo pokončno.

Zavezništvo v smislu: ja tujemu kapitalu, vendar z našimi menedžerji na čelu podjetij?
V Sloveniji imamo dober kader, dobre menedžerje, žal pa negativno selekcijo, ko govorimo o podjetjih pod vplivom države. Politika je v preteklosti ustvarila vabljive razmere za neproduktivno in netransparentno lastninjenje, ki mu je marsikje podlegel celo najboljši menedžment. Strah, da bomo sluge tujim gospodarjem, je odveč, saj imamo dovolj znanja, ki ga tuji kapital nujno potrebuje. Podjetje Sava Goodyear, denimo, je najuspešnejše podjetje v sistemu Goodyear, od Leka se danes učijo tudi zahodna "sestrska podjetja". Danfoss Trata in številna druga podjetja dokazujejo, da so tuje naložbe produktivne in da tujci stavijo na naše znanje. Seveda bi bilo lepše, če bi bila še vedno v slovenski lasti, toda bolj kot lastnina so pomembna delovna mesta in ustvarjanje nove vrednosti.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Sandi Češko Grega Žunič

Sandi Češko Grega Žunič

Sandi Češko Grega Žunič

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Bogdan Ambrožič

dr. Bogdan Ambrožič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki