Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zakaj se dokazujemo na cesti?

Vesna Radonjič Miholič, specialistka klinične psihologije, zavod Varna pot.
Vesna Radonjič Miholič, specialistka klinične psihologije, zavod Varna pot. (Foto: Grega Žunič)

Vesna Radonjič Miholič, specialistka klinične psihologije, zavod Varna pot

Vožnja je za nekatere veliko veliko več kot le premagovanje poti oziroma način, kako varno in v razumnem času doseči cilj. Za nekatere je vožnja sprostitev, drugi si v avtomobilu hladijo jezo, tretji so prepričani, da je močan avto znak uspešnosti in sposobnosti za spoprijemanje z življenjem, pojasnjuje Vesna Radonjič Miholič, specialistka klinične psihologije, ki se že vrsto let ukvarja s pomočjo hudo poškodovanim v prometnih nesrečah ter v zavodu Varna pot nudi psihološko pomoč svojcem žrtev nesreč. V naši družbi so hitri ljudje bolj cenjeni, poudarja Vesna Radonjič Miholič: "Kadar nekomu uspe zelo hitro priti na določen kraj, to drugi razumejo kot vrednoto in ne kot nekaj, kar je zelo narobe. Pri velikih hitrostih se tveganje, da pride do nesreče, zelo poveča, saj je voznikova zaznava okolja znatno slabša."
Kljub vsakodnevnim poročilom o prometnih nesrečah in žalostni prometni statistiki je večina voznikov prepričanih, da se nesreče dogajajo drugim in da se njim kaj takega ne more zgoditi. Zakaj je tako?
Vsakodnevno se srečujemo s spremembami, vemo, da smo ranljivi in da večina naših dejanj prinaša določeno mero tveganja. Ljudje težko prenašamo negotovost, občutek nemoči in ogroženosti. Želimo in potrebujemo varnost, predvidljivost in zaupanje, da obvladujemo svoje življenje. Pri tem nam pomaga upanje, če ne celo prepričanje, da se nam ne bo zgodilo nič hudega, da nas bodo slabe reči in nesreče obšle. Sleherna informacija o hudih nesrečah, poškodovanih in umrlih skali našo predstavo o varnem svetu in ogrozi naše udobje. Tragične informacije lahko preprosto spregledamo, jih preslišimo, ali pa začutimo strah, tesnobo, nemoč in izpostavljenost. Nelagodje ob soočenju z nesrečo pogosto umirimo tako, da poiščemo krivca za nesrečo, nanj zlijemo ves svoj bes in gnev, nato pa zadevo preprosto pozabimo in živimo naprej, ne da bi v lastnem vedenju v prometu kaj prida spremenili.

Število nesreč je v primerjavi z lanskim letom zaskrbljujoče naraslo. V zavodu Varna pot opozarjate, da je poslabšanje prometne varnosti predvsem posledica nepremišljenih potez politikov, ki so omilili kazni za nekatere prekrške. Kazni morajo biti stroge, poudarjate. Zakaj menite, da je to tako zelo pomembno?
Kazen je nekaj, kar neposredno vdira v našo zavest in vpliva na naše vedenje. Mnogi ne razumejo in ne prepoznavajo tveganj, ki jih povzročajo s svojim vedenjem, laže pa dojemajo konkretno grožnjo kazni. Kazen je konkretna in zato verjetnejša posledica napačnega vedenja v prometu. Na primer: mnogi vozniki podcenjujejo vpliv alkohola in verjamejo, da so kljub zaužitemu alkoholu sposobni varno voziti – in da ne bodo povzročili nezgode, ne morejo pa zanikati možnosti, da jim bodo namerili prekoračeno količino alkohola, kar je že kaznivo. Tako lahko tak ukrep, seveda poleg dodatnih vzgojnih in preventivnih ukrepov, postopoma pripelje do ustreznejšega vedenja v prometu. Dolgoročno rešitev pa prinašajo vzpostavitev in ohranjanje višje kulture vedenja v prometu, zavedanje o soodgovornosti ter upoštevanje sebe in soudeležencev v prometu. To je dolgotrajen proces, ki se začne z vzgojo v otroštvu, visoke kazni pa učinkujejo na krajši rok in hitreje.

Ali to pomeni, da vozniki predpise upoštevajo predvsem zato, ker se bojijo kazni – in ne zaradi lastne varnosti in varnosti drugih?
Bojim se, da večina voznikov vozi po predpisih predvsem zaradi strahu pred kaznijo. Vožnja je za nekatere veliko več kot le premagovanje poti oziroma način, kako varno in v razumnem času doseči cilj. Za nekatere je vožnja sprostitev, drugi si v avtomobilu hladijo jezo, kar je še posebno nevarno. Neki gospod mi je pripovedoval, da se doma nikoli ne sporeče: kadar je najbolj jezen, sede v avto in se po uri ali dveh vožnje vrne domov razbremenjen. Nakopičena jeza ni zdrava, bolje bi jo bilo sproščati s tekom ali hojo, kajti na cesti hitro postane dejavnik tveganja. Enako nevarni vozniki so tisti, ki so prepričani, da je močan avto znak uspešnosti, drznosti in sposobnosti za spoprijemanje z življenjem. Gotovo ste že slišali pohvale v smislu "v samo dveh urah sem prišel iz Lendave v Ljubljano" … V takih primerih gre za izkazovanje moči, pri čemer vozniki zelo podcenjujejo tveganje, ki je zaradi tovrstnih motivov še večje.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

prometna nezgoda , nestrpnost , promet

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.