Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zdravstveni sistem je lahko solidaren in učinkovit

prim. Andrej Možina, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije
prim. Andrej Možina, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije (Foto: Grega Žunič)

Prim. Andrej Možina, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije

"Kaj si bolniki mislijo o nas, ko jim v splošni ambulanti posvetimo 6,7 minute, onkolog pa pregleda po petdeset, šestdeset težkih bolnikov na dan?" se sprašuje primarij dr. Andrej Možina, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije. Da to ni spoštljiv odnos do bolnika, ugotavlja: "Od tod tudi izvirajo nezadovoljstvo in nesporazumi, da možnosti zmotnih presoj niti ne omenjam. Utrujeni zdravniki, nenehno improviziranje in racionalizacija v bolnišničnem okolju, vse pogostejši posredni pritiski na zdravnike, ko gre za zavračanje najtežjih bolnikov, ki so praviloma najdražji … Vse to že meji na deviacije v zdravstvu – in o tem se bo treba kar najhitreje pogovoriti.
Kakšno diagnozo bi kot zdravnik postavili slovenskemu zdravstvu?
Pri našem zdravstvu gre za precej resno obolenje, ki je sicer ozdravljivo, vendar se bo treba na številnih področjih zelo potruditi. Edino učinkovito zdravilo so premišljeni ukrepi.

Kje so najhujša žarišča tega obolenja? Kateri so največji problemi?

Poenostavljeno rečeno: v sistemu je premalo denarja. Kakovost slovenske medicine je primerljiva z evropskimi državami, le da v primerjavi z evropskim povprečjem enako kakovost medicine pri nas zagotavljamo s kar trideset odstotkov manj denarja. Če nadaljujem: v Sloveniji imamo 2,4 zdravnika na tisoč prebivalcev, povprečje držav OECD pa je 3,4, kar pomeni, da nam primanjkuje približno tisoč zdravnikov. Druga velika težava je neskladje med razvojem in sredstvi, ki so nam na voljo: v zadnjih dvajsetih letih se medicina skokovito razvija, tehnologije in metode so vse dražje, tudi zdravila so vse učinkovitejša in vse dražja. Tako hitrega razvoja pa družba, zlasti v teh kriznih razmerah, ni več sposobna podpreti, zato se vse pogosteje srečujemo z vprašanjem, kako ohraniti solidarnost.

Še posebno pereče je pomanjkanje družinskih zdravnikov. Kar petsto bi jih še potrebovali, mladi zdravniki pa medtem odhajajo v tujino, saj pri nas ne dobijo službe. Narobe svet, bi lahko dejali …
Odhajanje mladih, visoko usposobljenih kadrov v tujino je stvarnost slovenske družbe, ki ne more zagotoviti novih delovnih mest niti za nujno potrebne zaposlitve, kar se v zdravstvu zelo pozna, zlasti na primarni ravni. Še vedno se ne zavedamo dovolj, da so splošni zdravniki najpomembnejši segment slovenskega zdravstva. Ti zdravniki morajo s svojim znanjem in skromno opremo obravnavati ter zdraviti večino ljudi. Od njih je v največji meri odvisno, ali bodo stroški v zdravstvu skokovito naraščali – ali pa bodo uravnoteženi in nadzorovani. Dejstvo, da nam v dvajsetih letih ni uspelo rešiti te osnovne celice zdravstva, je velik problem. Mreža zdravniških mest še ni pripravljena, izboljšati bi bilo treba delovne razmere in gmotni položaj družinskih zdravnikov, pri mladih zdravnikih pa spodbuditi zanimanje za ta poklic.

Prav družinski zdravniki so tudi najbolj obremenjeni. Zdravniška zbornica je v minulih letih opozarjala, da zdravniki niso le preobremenjeni, temveč tudi podcenjeni. Ste tudi vi enakega mnenja?
Zdravniki so preobremenjeni – to je dejstvo, ki ga potrjujejo tudi številke. Najbolj na udaru so zdravniki na primarni ravni, kako zelo so preobremenjeni, pa najbolj zgovorno priča podatek o življenjski dobi splošnih zdravnic: zaradi stresnega dela v povprečju živijo celih osem let manj! Kar zadeva nagrajevanje, menim, da je o tem v kriznih časih nadvse težko in nespametno govoriti. Z našega vidika je v ospredju predvsem varnost bolnikov, ki pa je že na meji etično sprejemljivega. Pri tem imam v mislih zlasti skopo odmerjen čas, ki nam je na voljo za delo z bolniki. Kaj si bolniki mislijo o nas, ko jim v splošni ambulanti posvetimo 6,7 minute, onkolog pa pregleda po petdeset, šestdeset težkih bolnikov na dan … To ni spoštljiv odnos do bolnika – in od tod izvirajo nezadovoljstvo in nesporazumi, če možnosti zmotnih presoj niti ne omenjam. Utrujeni zdravniki, nenehno improviziranje in racionalizacija v bolnišničnem okolju, vse pogostejši posredni pritiski na zdravnike, ko gre za zavračanje najtežjih bolnikov, ki so praviloma najdražji … Vse to že meji na deviacije v zdravstvu – in o tem se bo treba kar najhitreje pogovoriti. Zlasti problematičen je zaznaven beg od težke, drage in tvegane medicine, ki bi si zaslužila največjo pozornost, vendar pri nas žal ni vedno tako.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

javno zdravstvo , zdravniška zbornica slovenije , zdravstveni sistem

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.