Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Velika in vzpodbudna novost v zdravljenju hepatitisa C


(stran 2 od 2)



Trajanje zdravljenja

Zdravljenje hepatitisa C s pegiliranim interferonom alfa in ribavirinom traja od šest do dvanajst mesecev, lahko pa je tudi krajše. Trajanje zdravljenja je v veliki meri odvisno od tega, kako se vsak posamezen bolnik odziva na zdravljenje v prvem mesecu terapije. Če je odziv zelo dober, lahko celo pri bolnikih, ki imajo za zdravljenje manj ugoden genotip 1 virusa hepatitisa C, traja šest in ne dvanajst mesecev. Kot pravi prof. Matičič, je zdravljenje za bolnika zelo naporno, zahtevno pa je tudi za zdravnika, ki mora redno in natančno slediti procesu zdravljenja.

Zelo optimističen je podatek, da zdravljenje predčasno prekine zelo majhen delež bolnikov. Ta delež Slovenijo uvršča med najuspešnejše v evropskem merilu. Takemu uspehu je botrovalo več dejavnikov, med drugim zelo dobro zasnovan protokol, po katerem sledijo bolnike, jasna klinična pot, učinkovita zdravila in multidisciplinarni pristop k zdravljenju. V ekipi, ki skrbi za celostno obravnavo bolnikov, okuženih z virusom hepatitisa C, poleg zdravnikov infektologov in ekipe usmerjenih medicinskih sester skrbijo še gastroenterologi-hepatologi , klinični mikrobiologi in patologi, klinična farmacevtka in dermatologinja, ki je dodatno usmerjena prav za zdravljenje neželenih učinkov, ki jih zdravila za zdravljenje hepatitisa C povzročajo na koži. Po potrebi se jim pridružijo še specialisti za obolenja ščitnice, revmatologi in nekateri drugi strokovnjaki.


Brez oklevanja k zdravniku

Nove možnosti zdravljenja vzbujajo velik optimizem in pomenijo dobro izhodišče za še boljše rezultate pri obvladovanju te bolezni. Pri vsem tem je zelo pomembno, nemara celo najpomembneje, da se ljudje zavedajo tveganja za okužbo z virusi hepatitisa. Pomislijo naj na možno izpostavljenost virusu; če imajo v svoji preteklosti kakršna koli tveganja za okužbo, naj naredijo prvi korak in stopijo do zdravnika. Oklevanje je najslabša rešitev, saj je napredovala bolezen zelo slabo izhodišče za začetek zdravljenja. Rezultati so veliko boljši, če se zdravljenje začne zgodaj, sklene prof. Matičič.

Kako se lahko okužimoz virusom hepatitisa C

Do okužbe z virusom hepatitisa C pride pri neposrednem vnosu virusa v kri, čemur pravimo parenteralna okužba s krvjo ali s krvnimi pripravki, kar se najpogosteje zgodi pri nesterilnem vbrizgavanju nedovoljenih drog (izmenjava igel in drugega pribora za vbrizgavanje) ter pri nesterilnem pirsingu, tetovaži, akupunkturi in njuhanju kokaina. Do okužbe lahko pride tudi pri nezaščitenih spolnih odnosih, vendar najpogosteje pri ljudeh, ki pogosto menjavajo spolne partnerje. V stalnih partnerskih zvezah je možnost okužbe minimalna. Možen je tudi prenos z matere na otroka (v približno 5 %), če pa je mati hkrati okužena še z virusom HIV, se ta odstotek zelo poveča.

Kdaj in zakaj na testiranje?

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC v Ljubljani v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani že od leta 2007 vsaj enkrat na leto prireja anonimno in brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa B ali C. Odziv javnosti na to možnost preverjanja potencialne okužbe je bil iz leta v leto večji, vrh pa je dosegel lani, ko so se želeli testirati 903 ljudje v starosti od 15 do 81 let. Kot pravi prof. dr. Matičič, so takega odziva izjemno veseli, saj dokazuje, da se ljudje vse bolj zavedajo dejavnikov tveganja za okužbo z virusoma hepatitisa B in C. Ljudje, ki so prišli na testiranje, so to storili iz osebno zelo upravičenega razloga – bodisi da so uživali droge in pri tem izmenjevali pribor za injiciranje/njuhanje bodisi prejeli transfuzijo pred letom 1993, ko virus še ni bil znan. Nekateri so imeli v družini primer okužbe z virusom hepatitisa ali pa jim je družinski član umrl za rakom na jetrih. Spet tretji so imeli v preteklosti tvegane spolne odnose.

Med vsemi testiranimi je bilo 7 odstotkov ljudi, ki so preboleli hepatitis B, vendar tega niso vedeli. Dober odstotek testiranih je imelo kronično okužbo z virusom hepatitisa B, približno 1,5 odstotka vseh testiranih pa jih je imelo v krvi označevalce okužbe z virusom hepatitisa C. Vsi okuženi so dobili navodila o nadaljnjem ravnanju in zdravljenju. Sistem zdravljenja hepatitisa C je v Sloveniji dobro razvit, klinična pot je jasna, čakalne dobe tako rekoč ni, zato naj nihče, ki ima katerega od znanih dejavnikov tveganja za okužbo z virusom hepatitisa B ali C, ne odlaša s testiranjem, poudarja sogovornica. Opravi ga lahko v laboratoriju, kamor ga napoti osebni zdravnik, že kmalu pa bo ta možnost široko dostopna (brez napotnice) tudi na Infekcijski kliniki v Ljubljani.






Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd