Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Preprečite klopni meningoencefalitis

Zaščitite se pred nevarnimi ugrizi klopov

S prvimi toplimi dnevi so znova oživeli tudi klopi, kar pomeni, da moramo imeti v mislih tudi možnost, da s sprehoda prinesemo domov neželenega zajedalca. Majhne živalice ne povzročajo le neprijetnega ugriza, ki srbi in na mestu ugriza lahko tudi boli, temveč predstavljajo potencialno veliko zdravstveno grožnjo. Prenašajo namreč virus, ki povzroča lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis (KME). Proti boreliji zaenkrat še ne poznamo ustrezne zaščite, medtem ko se pred klopnim meningoencefalitisom lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem.

Klopi so tudi v mestu

Ljudje pogosto (napačno) mislijo, da klopa lahko dobijo le v gozdu. Tovrstno razmišljanje je povsem zgrešeno, saj klopi živijo tudi v mestnih parkih. Dovolj je, da se sprehodimo čez trato v parku, ali čez gozd na robu mesta in smo v nevarnosti, da s sprehoda prinesemo neželenega gosta. Nikoli ne moremo vedeti, ali je klop okužen ali ne, saj so na videz vsi enaki in med njimi ni razlike. Res niso vsi klopi okuženi, a to je kot ruska ruleta.

Učinkovita zaščita s cepljenjem

Pred okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa, ki ga prenašajo okuženi klopi, se lahko zelo učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Na voljo sta dve cepivi, ki sta med seboj povsem primerljivi, predvsem pa zagotavljata učinkovito zaščito in varnost. Cepimo se lahko vse leto, za optimalno zaščito pa so potrebni trije odmerki, in sicer drugič v roku enega meseca po prvem cepljenju, tretji, poživitveni odmerek pa sledi v devetih do dvanajstih mesecih.

V Sloveniji se kljub relativni dostopnosti do cepiva za tovrstno zaščito odloči le majhen delež ljudi, okoli enajst odstotkov. To je glede na dejstvo, da je takorekoč celotno ozemlje Slovenije v območju, kjer so klopi okuženi, zelo presenetljivo. Delno je za to verjetno vzrok v dejstvu, da je cepljenje samoplačniško.


Navdušujoč avstrijski model

To, kar ni uspelo nam, je zelo dobro uspelo našim sosedom Avstrijcem. Tudi Avstrija je v območju, kjer so razširjeni okuženi klopi, a za razliko od nas je čez mejo stopnja precepljenosti zavidljivo visoka. Proti KME je bilo vsaj enkrat v življenju cepljenih kar 86 odstotkov prebivalstva! Kot pravi prof. dr. Michael Kunze z dunajske Medicinske fakultete, je to predvsem rezultat redne, načrtne in dolgoletne (traja že trideset let) medijsko podprte ozaveščevalne akcije, s katero prebivalce vsako leto znova opozarjajo na nevarnost okuženih klopov in klopnega meningoencefalitisa.

"Akcijo sta si zamislila zdravniško združenje in združenje farmacevtov, podpira jo vlada, finančno pa farmacevtska industrija. Skupaj pozivajo prebivalstvo, naj se preventivno cepijo in se s tem zaščitijo pred okužbo z virusom KME, ki povzroča zelo hudo vnetje možganskih ovojnic in lahko povzroči ne le smrti, ampak pušča dolgoročne in zelo težke posledice na zdravju," pove prof. Kunze in doda, da so avstrijski državljani zelo visoko ozaveščeni na področju zaščitnega cepljenja proti KME in se zavedajo dobrobiti, ki jo ta prinaša. Že vsa leta je zaščitni logotip akcije enak in je dodobra prodrl v zavest slehernega človeka. Akcijo so zasnovali tako, da so zajeli vse plasti prebivalstva, začnejo pa že z otroki v vrtcu in šolah.


Široka dostopnost cepiva

Tudi v Avstriji je cepljenje plačljivo, a ga delno krije zdravstvena zavarovalnica. Kje se torej skriva vzrok za tako visoko stopnjo precepljenosti proti klopnemu meningoencefalitisu, s katero se ponašajo sosedje, zlasti če vemo, kot pove sogovornik, da je tamkajšnja javnost obveznemu cepljenju sicer manj naklonjena? "Gre za vsekakor zanimiv fenomen, a ljudi smo skozi leta in z dobro vodenim ozaveščanjem uspeli prepričati, da je cepljenje najboljši način, s katerim se lahko zaščitijo proti klopnemu meningoencefalitisu, zelo poudarjamo, da sta obe cepivi, ki ju imamo, povsem varni in predvsem učinkoviti, zelo pomemben razlog, ki je pripomogel k visoki stopnji precepljenosti, pa je zagotovo tudi enostavna dostopnost do cepiva. Za razliko od Slovenije, lahko v Avstriji proti klopnemu meningoencefalitisu cepi vsak zdravnik, tudi splošni zdravniki in pediatri, poleg tega pa je cepivo pri nas na voljo v prosti prodaji v lekarni."

Cepljenje skozi vse leto

Prof. Kunze še pove, da se je smiselno cepiti kadarkoli v letu, a najboljši učinek dosežemo, če se cepimo decembra ali januarja, torej nekaj mesecev prej, preden klopi znova postanejo aktivni. "A kako ljudi prepričati, naj se cepijo takrat, ko je zunaj sneg in nihče ne razmišlja o piknikih ali gobarjenju? Vsekakor je smiselno, da se cepimo čim prej spomladi, ko smo več v naravi. Cepljenje priporočam vsem, zlasti pa ljudem, ki veliko časa preživijo v gozdu, na travnikih ali na domačem vrtu."

Če je človek, ki se je okužil z virusom KME, zbolel za klopnim meningoencefalitisom in so pri njem že izraženi klinični simptomi, cepljenje nima več učinka in ne ustavi okužbe.

Avstrija in Slovenija – "izvoznici" klopnega meningoencefalitisa

Ko potujemo v eksotične kraje, vemo, da je priporočljivo cepljenje proti boleznim, ki nas tam ogrožajo, denimo proti hepatitisu A in B, koleri, tifusu, vzeti moramo tudi antimalarike. Nikoli pa ne razmišljamo o tem, da tudi naše geografsko področje za turiste predstavlja zdravstveno tveganje. V sosednji Avstriji, ki je turistično zanimiva pozimi in poleti, so v uradna informativna gradiva za tuje goste že pred leti dali priporočilo, naj se pred prihodom k njim cepijo proti KME, saj obstaja zelo realna možnost, da jih med počitnikovanjem piči okužen klop in kasneje doma zbolijo za KME. Podobna priporočila bi veljalo vpeljati tudi za Slovenijo, ki je tako kot sosednja Avstrija, "izvoznica" KME, kot je duhovito pripomnil prof. Kunze.


Neželeni učinki zanemarljivi

Neželeni učinki so pogosto pomemben razlog za nasprotovanje cepljenju. Strokovnjaki zagotavljajo, da sta cepivi proti KME zelo varni in povzročata minimalne neželene učinke, ki se izražajo z rdečino in rahlo oteklino na mestu cepljenja, ki sta prehodni in kmalu po cepljenju mineta. Sistemski neželeni učinki so izredno redki.


Znaki klopnega meningoencefalitisa so v začetku podobni virozi

Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki se odrazi z vnetjem možganov in možganskih ovojnic in največkrat poteka v dveh delih. Najprej se pojavi z znaki, ki jih zlahka zamenjamo za virozo: z glavobolom, vročino in slabim počutjem, ki po nekaj dneh izzveni in se stanje izboljša. V drugem delu, ki sledi po krajšem premoru, pa se našteti znaki pojavijo v izrazitejši obliki, pridruži se lahko tudi bruhanje. Pri odraslih lahko opazimo tudi motnje spomina in spanja, težko se zberejo in osredotočijo, značilna je tresavica rok ali jezika. Zdravila, s katerim bi bolezen pozdravili, ni, zato je tudi pri vsakem bolniku nejasno, kako se bo bolezen iztekla in končala. Večina resda ozdravi, vendar okoli odstotek obolelih ljudi umre, okoli pet odstotkov zbolelih pa utrpi trajne posledice. Te so lahko celo zelo hude. Nekateri bolniki ostanejo trajno hromi, kar je še zlasti hudo, če ohromitev prizadene dihalne mišice. V tem primeru je človeka namreč potrebno do konca življenja umetno predihavati.

Približno tretjina ljudi po preboleli okužbi čuti in se sooča s postencefalitičnim sindromom. Imajo glavobole, so pogosto utrujeni in nezbrani, imajo težave s sluhom in ravnotežjem. Navzven delujejo povsem zdravi in normalni, a se spoprijemajo z vrsto težavami, zato je kakovost njihovega življenja močno okrnjena.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

klopi , zaščita pred klopi , klopni meningoencefalitis , borelioza , cepljenje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.