Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Klopni meningoencefalitis od A do Ž


(stran 2 od 4)

 

Dve tretjini okuženih nima bolezenskih znakov

Zaradi lajšanja nastalih težav je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja. Specifično zdravljenje bolezni KME ne obstaja, saj ne obstaja učinkovito zdravilo.

Pri približno dveh tretjinah okuženih oseb se bolezenski znaki ne razvijejo, kljub temu, da imajo viremijo in se po okužbi razvijejo protitelesa. Okoli 20 % bolnikov zazna le drugo fazo bolezni, zelo redko pa se okužba pokaže s prvo fazo bolezni, ki ji ne sledi druga, meningoencefalitična faza.

Trajne posledice bolezni

Bolezen lahko pusti trajne posledice. Inštitut za varovanje zdravja navaja, da je v Sloveniji v letu 2007 za KME obolelo 199 oseb, za posledicami bolezni sta dve osebi celo umrli. Leta 2009 je bilo zabeleženih 304 prijavljenih primerov obolelosti, zaradi posledic bolezni je ena oseba umrla. Posledice močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno bolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo, visoke stroške nege, nesposobnost za opravljanje dela in socialno stisko pacienta. KME lahko povzroči dolgotrajne, kognitivne motnje delovanja centralnega živčnega sistema, tedaj je čas okrevanja zelo dolg.

Največji delež bolnikov ima močne glavobole, vrtoglavico, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromljeni, pojavi se lahko celo mišična atrofija.

Dejavniki tveganja za okužbo

Inštitut za varovanje zdravja že od leta 1998 dalje zbira podatke o načinu okužbe med obolelimi. V letu 2009 so zaradi klopnega meningoencefalitisa zbolele 304 osebe, na vprašalnik pa je odgovorilo 206 oseb (68,4 %). Najpogostejši dejavnik tveganja za okužbo predstavlja kraj stalnega prebivališča (72,3 % oseb meni, da so se okužili na območju, kjer stalno živijo). Največ oseb se je predvidoma okužilo ob zadrževanju v gozdu zaradi nabiranja gozdnih sadežev (77), rekreacije (72) ali kmetovanja (51). Prisesanega klopa je opazilo 85 % oseb, ostali pa se vboda klopa ne spominjajo oziroma ga niso opazili.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

cepljenje , klopi , zaščita pred klopi , klopni meningoencefalitis , borelioza , klopni meningitis

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

30. 04. 2012 10:25:57
Pozdravljeni!
Članek mi je všeč saj je dosti razloženo, sedaj pa me je malo strah ko sem to prebrala zato ker sem bila v gozdu 28.4.2010 in nisem čutila ničesar da bi po meni lezlo po nogah sicer je moja navada ko pridem iz gozda se takoj stuširam in obleke dam v pranje.Ampak glejga zlomka danes sem ga slučajno našla pri tuširanju na nogi sicer se ni dosti prijel imam pa vseeno piko sem si takoj po odstranitvi raskužila z žganjem upam da ne bo nič imam pa eno malo alergijo spuščaj in se mažem z olivnim oljem pa zginja in se spet malo pojavi.Lp