MRSA

(Foto: Jupiterimages)

Nevarne bakterije

V zadnjih letih se vprašanja, ki jih po svetu in pri nas zastavljajo ne le zdravstveni delavci, temveč tudi prizadeti posamezniki in njihove družine, nanašajo na tveganja, ki jih prinašajo klice, imenovane MRSA. Okrajšava pomeni meticilin rezistentni torej odporni Staphylococcus aureus.

Kaj to pomeni?

  • Meticilin je eden od številnih antibiotikov, ki so že nekaj desetletij na voljo v Sloveniji in po svetu.
  • Odporni sevi mikroorganizmov so tisti mikroorganizmi, ki razvijejo odpornost na antibiotike. To pomeni, da so antibiotiki neučinkoviti pri zdravljenju bolezni, ki jih povzročijo te bakterije. Vse "odpornosti" niso trajne, lahko so le začasne; isti sevi bakterij lahko v določenih okoliščinah spet postanejo dovzetni na antibiotike, na katere so bili prehodno odporni.

Z antibiotiki uničujemo bakterije. Poglavitna načina uničevanja sta oviranje njihovega razmnoževanja in njihovo uničevanje. K zatiranju mikroorganizmov lahko prispeva tudi organizem s svojimi obrambnimi imunskimi mehanizmi.

Kaj je stafilokok?

Staphylococcus aureus, ki mu pogosto pravimo kar stafilokok, je bakterija, ki jo najdemo povsod: na koži, sluznicah in v prebavilih zdravega človeka, pa tudi pri živalih. Ocene pravijo, da je od 20 do 30 odstotkov navidez zdravih oseb nosilcev stafilokoka v nosno-žrelnemu prostoru. V normalnih okoliščinah bakterija ni nevarna za človeka, ki ni imunološko oslabljen. Z rednimi higienskimi ukrepi ohranjamo skladno število mikroorganizmov na telesu in s tem tudi stafilokoka. Stafilokok je torej normalen "prebivalec" našega telesa, zato se ga v normalnih okoliščinah ni treba pretirano bati. Vsekakor pa je nujno izvajanje higienskih ukrepov, usmerjenih na zmanjševanje tveganja vnosa stafilokoka v živila, saj bi ta bakterija, če sev vsebuje možnost izločanja nekaterih toksinov, predstavljala nevarnost zastrupitve z živili. Torej toplotno obdelanih živil ne smemo onesnažiti z umazanimi rokami, po živilih ne smemo kihati in kašljati, ker bi s tem lahko nanje nanesli stafilokok.
Stafilokok občasno povzroča okužbe, kot so mozolj, tur, šen in druga vnetja, redkeje pa povzroči pljučnico, vnetje možganske ovojnice ... Bakterijske okužbe, ki jih povzroči stafilokok, so pogosto zdravili z meticilinom, ki je spadal med učinkovita zdravila za stafilokokne okužbe. Čeprav je meticilin še vedno zelo učinkovito zdravilo za tovrstne okužbe, nekateri sevi na to zdravilo niso več občutljivi in jih lahko zatremo le z drugimi antibiotiki. Te odporne bakterije imenujemo MRSA

Razlike med kolonizacijo in okužbo

Kolonizacija ali naseljenost z bakterijo je stanje, ko so bakterije poseljene na ali v telesu, ne da bi povzročale bolezenske znake. Pri stafilokoku je to stanje neodvisno od tega, ali gre za MRSA ali stafilokok, ki je občutljiv na meticilin. Na drugi strani se srečujemo z bolniki, ki so oboleli za stafilokokno okužbo, del teh bolnikov pa je okužen z meticilin odpornimi stafilokoki oziroma MRSA.

Kdo zboli za MRSA

Bolezenska stanja, ki jih povzroči MRSA, običajno nastopijo pri bolnišnično zdravljenih osebah. To so praviloma težki ali ostareli bolniki, ki jih zdravijo zaradi odprtih ran (denimo preležanin) in ki imajo v telo napeljane urinske katetre ali kake druge cevke. Zdrave osebe le izjemoma obolijo za MRSA.

Kje se nahaja MRSA

MRSA najdemo na koži, v nosu, v krvi in v seču. Ali imamo opraviti z MRSA ali s stafilokokom, občutljivim na antibiotike, je mogoče ugotoviti le z mikrobiološkimi laboratorijskimi testi, saj je klinični potek bolezni lahko povsem enak. MRSA zahteva zahtevnejše zdravljenje, vendar so še vedno na voljo drugi učinkoviti antibiotiki, po katerih posežemo v primeru MRSA.
Bolnikov, ki so samo kolonizirani z MRSA in nimajo bolezenskih znakov, ni potrebno zdraviti. Zdravljenje bolnikov, pri katerih ne gre za okužbo, marveč za kolonizacijo, praviloma ne bi bilo učinkovito ne pri stafilokokih in ne pri morebitnih kolonizacijah z drugimi bakterijami. Antibiotiki namreč pogosto učinkujejo v fazi delitve celice mikroorganizma, dinamika delitve mikroorganizmov v obdobju relativnega mirovanja oziroma kolonizacije pa je praviloma nizka.

Ali se MRSA lahko širi?

Glede na izkušnje, ki kažejo, da se MRSA prenaša predvsem pri zelo bolnih, imunsko oslabelih osebah, ki niso sposobne obvladati okužbe, je odgovor pritrdilen. MRSA se prenaša s telesnimi stiki, in ne po zraku. To spoznanje je zelo pomembno za preprečevanje nadaljnjega širjenja MRSA v bolnikovem okolju. V bolnišnicah pogosto srečamo napis "izolacija". To pomeni omejen dostop do osebe, pri kateri so našli MRSA. Zdravstveno osebje izvaja številne ukrepe, ki zmanjšujejo tveganje prenosa MRSA. Izolirani bolniki imajo omejeno možnost gibanja znotraj bolnišničnih oddelkov. Izolacija traja nekaj dni ali več tednov in več, odvisno od bolezenskega stanja in mikrobioloških ugotovitev. Negovalno osebje pri stikih z nosilcem MRSA uporablja rokavice in izvaja številne druge higienske ukrepe. Obiskovanje izoliranih oseb je omejeno in nadzorovano, obiskovalci pa naj bi izvajali higienske in zaščitne ukrepe, ki jih izvaja osebje bolnišničnega oddelka. Poseben poudarek je na higieni rok, namenjen pa je manjšanju možnosti za iznašanje MRSA iz bolnišnice.

Po odpustu iz bolnišnice

Pri zdravstvenem osebju se pozanimajmo o ukrepih, ki jih bomo po vrnitvi družinskega člana iz bolnišnice izvajali v domačem okolju. Osnovni napotki bodo praviloma usmerjeni na:
1. rabo razkužil pri higienskem urejanju nosilčevega prostora,
2. rabo rokavic pri stiku z nosilčevimi telesnimi površinami in izločki ter umivanje oziroma razkuževanje rok.

Bivanje z nosilcem MRSA

Zdrave osebe so izpostavljene zelo nizkemu tveganju okužbe z MRSA. Dokler smo zdravi, lahko bivamo v istem prostoru kot nosilec MRSA. Običajni stiki, denimo dotikanje in objemanje, ne predstavlja nevarnosti za zdrave družinske člane. Vsekakor po je treba upoštevati navodilo o razkuževanju rok. Osebe v domačem okolju, ki so tudi same imunsko oslabele, naj se čimmanj ukvarjajo z nego nosilca MRSA. Tovrstna opravila naj prepustijo drugim, bolj zdravim družinskim članom. Takšnim osebam priporočamo omejitev telesnih stikov z nosilcem MRSA.

Kako ravnati v domačem okolju?

Ne smemo pozabiti, da tudi nosilec MRSA želi prispevati k omejitvi prenašanja odporne bakterije v domačem okolju. To mu omogočimo z dobro higiensko prakso. Nosilci se morajo zavedati potrebe, da morajo ob sprejemu v bolnišnico omeniti, da so nosilci MRSA, saj bodo s tem prispevali k zmanjšanju razsoja MRSA v bolnišnici.
Mojca Cepuš

Mojca Cepuš svetovanje o prehrani Svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka.

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Vsi Viva strokovnjaki