Superbakterija nas (še) ne ogroža

(Foto: Shutterstock)

Higiena učinkovit zaveznik antibiotikom

Vojna bakterij in ljudi, za katero se je že zdelo, da smo jo dobili, se nadaljuje s pojavom nove, senzacionalistično poimenovane superbakterije – bakterije, ki je postala odporna tudi proti najmočnejšim antibiotikom. Infektolog iz UKC Ljubljana Milan Čižman je na včerajšnji tiskovni konferenci razložil, da gre za bakterijo, ki nosi gen NDM-1; najprej se je pojavila v Indiji in Pakistanu ter se potem razširila tudi v Anglijo, Švedsko, Nizozemsko in Belgijo, vendar je nevarnost za razširitev v Slovenijo razmeroma majhna. Vodstvo UKC tudi zagotavlja, da so na morebiten pojav tako imenovane superbakterije dobro pripravljeni. Strah je odveč tudi zato, ker do okužb z bakterijo prihaja večinoma v bolnišničnem okolju, torej se ne prenaša tako hitro in množično kot virus gripe.

Zloglasna "indijska" bakterija za Slovenijo ne predstavlja resne grožnje, večji problem so druge "medijsko manj izpostavljene bakterije", ki so prav tako odporne na številne antibiotike in se pojavljajo v državah blizu nas, kot so Grčija in Avstrija, je še poudaril infektolog Milan Čižman.

Da se problematika te bakterije pri nas ne bo zaostrila, je poudarila tudi strokovna direktorica UKC Ljubljana Brigita Drnovšek-Olup. Ob tem je zagotovila, da ima UKC organizirane vse ustrezne službe za prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb; če bi do okužbe s superbakterijo zares prišlo, pa imajo pripravljen poseben scenarij. Po besedah Mateje Logar iz Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana bodo še ta teden uvedli presejanje bolnikov, ki so bili potencialno izpostavljeni okužbi – torej vsi tisti, ki so prišli v stik z zdravstvenimi sistemi v Indiji, Pakistanu ali na primer v Grčiji.

Če bi okužbo s superbakterijo zaznali, je strategija Kliničnega centra predvsem v omejevanju njenega širjenja. Najboljša ukrepa pri tem sta osamitev bolnikov in poostrena higiena, predvsem rok, katere učinkovitost je žal še vedno precej podcenjena. Sicer pa imajo v Kliničnem centru že izkušnje z okužbo s superbakterijami, odpornimi na večino antibiotikov, ki so jo s podobnimi ukrepi uspešno omejili.

Infektologinja v UKC Ljubljana Bojana Beović, predsednica Komisije za smotrno rabo antibiotikov v UKC, je pojasnila, da je odkritje prvih antibiotikov pomenilo velik napredek v medicini, vendar pa je vse večja in včasih tudi pretirana raba teh zdravil, zlasti antibiotikov s širokim spektrom delovanja, povzročila razvoj bakterij, ki postajajo odporne tudi na najmočnejše antibiotike.

Zaradi tega so v Sloveniji leta 1999 vzpostavili rezervno listo antibiotikov, ki jih lahko zdravnik predpiše le z odobritvijo posebne komisije in predstavljajo zadnjo obrambno črto proti bakterijam, je povedala infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, vendar so bakterije ESBL, enterične črevesne bakterije, kamor spadajo tako MRSA kot zadnja bakterija NDM-1, odporne na večino antibiotikov. Po besedah Beovićeve antibiotike predpisujejo vse veje medicine, kar pa se je pokazalo kot dvorezen meč, saj zdravnika postavlja pred dilemo, pri kateri izbira med zdravjem človeka na eni strani ter ekološko škodo in grožnjo na drugi, saj utegnejo bakterije na antibiotike postati odporne.

Trenutno imamo dve možni zdravili za bakterijo NDM-1, poleg tega pa za zdravljenje uporabljajo tudi kombinacijo antibiotikov. Novih močnejših antibiotikov pa na tržišču ne bo vsaj še nekaj let, je še dejala.

Milan Čižman je prepričan, da so širjenju bakterij botrovali predvsem slabe higienske razmere, pretirana uporaba antibiotikov ter vprašljiva kakovost zdravil. Večina bolnikov, ki so se okužili z novo bakterijo, je namreč prestala zdravstveni poseg v Indiji ali Pakistanu, ki veljata za epicenter izbruha superbakterije. Nevarnost, da bi se bakterija pojavila pri nas, je po njegovem mnenju manjša tudi zato, ker ima Slovenija z omenjenima državama manj povezav kot Anglija, Švedska, Nizozemska in Avstralija, kamor se je bakterija že razširila. "Potujete normalno, vendar se v teh državah izogibajte posegom v bolnišnici, če niso nujni," je glede poti v Indijo in Pakistan še opozoril Čižman.

Strah pred novo bakterijo tiči predvsem v dejstvu, da je gen NDM-1, ki povzroča odpornost na antibiotike, zelo mobilen, zato se z lahkoto prenaša tudi na druge bakterije.
 
Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Vsi Viva strokovnjaki