Je obvezno cepljenje upravičeno?

(Foto: Shutterstock)

Mikroorganizmi, s katerimi sobivamo že od nekdaj, so povsod okoli nas. Mnogi so nam v pomoč, nekateri pa so nevarni za naše zdravje in življenje. Človek je vseskozi iskal zdravila za svoje tegobe in bolezni, dokler ni odkril povzročitelje nekaterih od njih in proti njim razvil orožje. Cepljenje.

Narava je poskrbela, da je telesu na voljo vrsta obrambnih mehanizmov, s katerimi se učinkovito brani pred vdorom mikrobov. Cepljenje je umetni poseg v človekov imunski sistem, katerega namen je, da organizmu varno in učinkovito zagotovi odpornost proti določenim nalezljivim boleznim. Kakšno vlogo pri preprečevanju nalezljivih bolezni ima cepljenje v resnici, sploh upoštevaje vse številnejše informacije in poročila, ki poročajo o stranskih učinkih in neučinkovitosti cepiv?

Glede varnosti in učinkovitosti obveznega cepljenja otrok v Sloveniji se stališča uradne medicine in stališča, ki so rezultat neodvisnih raziskav doma in v tujini, zelo razhajajo. Medtem ko so varnost, učinkovitost in potrebnost cepljenja za uradno medicino povsem nesporni, druga stran trdi prav nasprotno. Stališča zagovornikov cepljenja se pogosto pojavljajo v javnih medijih in so vsem znana, zato se osredotočimo predvsem na argumente posameznikov, skupin in institucij, ki nasprotujejo uradni doktrini, obvezno cepljenje pa postavljajo v povsem drugo luč.

NARAVNA ZAŠČITA ORGANIZMA IN POSEG V IMUNSKI SISTEM

Mikrobi po naravni poti vstopajo v telo skozi kožo ali sluznico, z dihanjem skozi respiratorni sistem ter s hrano, pijačo in drugimi substancami skozi prebavni trakt. Količine in koncentracije virusov in bakterij so pri tovrstnih okužbah običajno zelo majhne, v telesu pa naletijo na vrsto obrambnih mehanizmov, ki jim preprečujejo neposreden dostop do celičnih tkiv oziroma vitalnih organov.Cepiva, ki jih vbrizgavajo v kožo ali mišico, prehajajo neposredno v kri in se izognejo prvemu obrambnemu mehanizmu imunskega sistema (protitelesa na sluznici, antimikrobne snovi na koži ...). Večje koncentracije mrtvih ali živih oslabljenih povzročiteljev (antigenov), ki običajno vstopijo v telo skozi dihalne poti ali prebavni trakt in naletijo na prvi imunski odziv, s cepljenjem to naravno obrambo obidejo in v organizmu izzovejo tvorbo protiteles, celični imunski sistem pa se nanje tako rekoč ne odzove. Naloga slednjega je uničenje in izločanje tujih antigenov, kar se kaže v obliki akutnega vnetnega odgovora (vročina, izločanje gnoja in drugih izločkov, izpuščaji, driska). Cepiva specifično spodbujajo prepoznavno funkcijo protitelesnega imunskega odziva, obenem pa preprečijo sposobnost celičnega imunskega sistema, da izrazi, reagira in premaga bolezen. Posledica je disfunkcija imunskega sistema, ki se kaže v obliki alergijskih in avtoimunskih bolezni, dosmrtna (latentna) prisotnost virusa v telesu pa namesto tipičnih akutnih, povzroča kronične bolezni.

NEZAŽELENE POSLEDICE CEPLJENJA

Raziskovalci poročajo, da imajo vsa cepiva resne stranske učinke, ki sploh niso tako redki, kot prikazujejo uradni viri.

Časovno jih lahko razvrstimo v tri skupine: kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne.

Takojšnje (akutne) reakcije oziroma kratkoročne posledice cepljenja, ki se lahko pojavijo v obdobju do enega meseca:

  • oteklina na mestu vboda; visoka vročina; krči; anafilaktični šok in smrt, ki mu lahko sledi;
  • SNSD - smrt v zibki (tudi do tri tedne po cepljenju);
  • dolgotrajni neutolažljiv in vreščeč jok;
  • neodzivnost in apatija;
  • šok in nezavest;
  • bolezen, proti kateri cepimo, tudi v netipični obliki (oslovski kašelj, paraliza zaradi infekcije z virusom otroške paralize);       * alergije (koprivnica, ekcemi, izpuščaj, astma);
  • artritis;
  • akutne oblike bolezni živčnega sistema (encefalitis, meningitis, encefalopatija, Guillain-Barrjev sindrom, okvare centralnega živčnega sistema in različne možganske okvare);
  • motnje v delovanju ledvic in prebavnega sistema.
Med srednjeročne posledice, ki nastopijo v nekaj mesecih po cepljenju, lahko uvrstimo:

  • nevrološke motnje - avtizem, možganske poškodbe (krči, hiperaktivnost, slepota, gluhost, nemost, disleksija, hipotonija, zapoznel razvoj);
  • psihološke težave (vedenjske in osebnostne motnje, motnje pri učenju, čustvena nestabilnost);
  • otroška levkemija;
  • ponavljajoče se infekcije;
  • številne alergije.
Nekatere dolgoročne reakcije so znatno pogubnejše kot kratkoročne. Cepljenje lahko poškoduje:

  • imunski sistem,
  • centralni živčni sistem,
  • avtonomni živčni sistem.
Indikacije so slabitev imunskega sistema in trajna sprememba genske informacije v celicah zaradi vnašanja tujih beljakovin in virusov, možne posledice pa so: multipla skleroza, levkemija, rak, prirojene deformacije; Crohnova bolezen; kronično vnetje srednjega ušesa; diabetes tipa I; sindrom kronične utrujenosti; epilepsija; alergije; degenerativne avtoimunske bolezni (lupus eritomatosus, revmatoidni artritis); vnovično pojavljanje starih bolezni, odpornih na zdravila, in pojavljanje novih, neznanih bolezni; neplodnost.

NEVARNE SESTAVINE V CEPIVIH

Viruse in bakterije, ki jih uporabljajo v cepivih, proizvajalci gojijo na živalskih tkivih (opičjih, govejih, piščančjih, pasjih), katerih sestavine ostanejo v cepivih. Tuje beljakovine v organizmu lahko povzročijo hude reakcije (anafilaktični šok in alergije).

Zaradi pojava BSE v Evropi predstavljajo poseben problem sestavine govejega izvora. IVZ, Urad za zdravila in oblasti sicer zagotavljajo varnost cepiv, vendar ni težko priti do spoznanja, da zaradi dolge inkubacijske dobe bolezni norih krav ter neznanih žarišč BSE v državah izvoznicah nobeno zagotovilo ni in ne more biti dovolj prepričljivo.Cepivom so dodane naslednje strupene spojine: adjuvansi, konzervansi, emulgatorji, antibiotiki. Nekateri dodatki so izredno toksični ali celo karcinogeni - tiomersal (derivat živega srebra), formaldehid, aluminijev hidroksid in drugi.

Naslednja skupina nevarnih sestavin so virusni kontaminati v nezaželenih živalskih celicah, ostanki živalskih tkiv, na katerih gojijo antigene. Primer v ZDA s konca petdesetih let 20. stoletja je cepivo proti otroški paralizi, ki je vsebovalo opičji virus SV-40. Virus se je zmožen integrirati v gensko gradivo in ga spremeniti. Tako se je okužilo na milijone ljudi. SV-40 povzroča podobne simptome, kot jih poznamo pri aidsu, znanstveniki pa so ugotovili, da virus povzroča tudi rakava obolenja (štiri vrste tumorjev). Nevarnosti, ki jih predstavljajo gensko manipulirani virusi, so nepredvidljive in nepredstavljive. Vrsto novih bolezni, ki jih je vse teže zdraviti, še teže pa obvladovati, morda pojasnjujejo prav tovrstni virusni mutanti.

MIT O UČINKOVITOSTI

Statistični podatki kažejo, da cepiva niso imela pomembnejše vloge pri iztrebljanju nevarnih nalezljivih bolezni. V Angliji je smrtnost otroških bolezni med letoma 1850 in 1940 padla za 90 odstotkov (smrtnost zaradi ošpic za 97 odstotkov).

Bubonska kuga in škrlatinka, ki sta v prejšnjih stoletjih kosili med svetovnim prebivalstvom, sta tako rekoč izginili, in to brez cepljenja. V razvitih državah sta tako rekoč izginila tudi kolera in tifus (za bolezni sicer obstajajo cepiva, vendar so neučinkovita). V ZDA nikdar niso rutinsko cepili proti tuberkulozi, vendar je ta sama od sebe postala redka bolezen. Epidemiološke študije v Indiji in ZDA so pokazale, da je učinkovitost cepiva proti pljučni tuberkulozi 0-odstotna. Še več, cepljeni pogosteje obolevajo za tuberkulozo. Obolevnost in smrtnost zaradi otroških nalezljivih bolezni se je zmanjševala skupaj z izboljšanjem higienskih in sanitarnih razmer, zmanjševanjem revščine, boljšo prehrano, razmahom centralnega ogrevanja ... V evropskih državah, ki so odklonile cepljenje proti črnim kozam, se je obolevnost manjšala vzporedno z drugimi državami, ki so uvedle obvezno cepljenje. Dejstvo potrjuje tudi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki razkriva, da obolevnost in smrtnost v nerazvitih državah sploh nista povezani s cepljenjem ali zdravljenjem določenih bolezni, zato pa sta tesno povezani s prehranjevalnimi navadami in higienskim standardom.

Kaj lahko povzamemo?

Obstaja kak nauk, smernica, zgolj misel, ki bi se bralcu utrnila ob branju? Morda namig avtorja prispevka: dovolj razlogov za tehten premislek o upravičenosti obveznega cepljenja.


Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Vesna Plevnik Vodušek

Vesna Plevnik Vodušek dr. med. spec. pediatrije

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki