Kako telo po naravni poti premaga bolezen?

(Foto: Shutterstock)

Vojna z mikrobi

Že dolgo je znano, da za naše zdravje ni nič pomembnejšega od dobrega delovanja imunskega sistema. Od stopnje njegove pripravljenosti je namreč odvisno, kako jo bomo odnesli v spopadu z običajnimi okužbami, kakršen je prehlad, pa tudi v vojni s hudimi boleznimi, kot je rak. Poznamo številne načine, kako ga okrepiti, naravnost osupljivo pa je, kako deluje ta čudovito dovršeni stroj.

Naše telo živi sredi številnih nevarnosti in sovražnikov, kot so bakterije, virusi in drugi mikroorganizmi, ki živijo vsepovsod: V zraku, ki ga dihamo, v vodi, ki jo pijemo, v hrani, ki jo jemo, v okolja, v katerem živimo … Mnogi od njih so stalni prebivalci našega telesa in samo vprašanje časa je, kdaj bodo premagali imunski sistem in povzročili okužbo. Toda v našem telesu obstaja tudi množica celic z eno samo nalogo: telo braniti pred napadalci. To je čista prava vojska, ki premore "vojake", in "častnike", posebej izurjene za različne naloge pri obrambi telesa, skupaj z visoko razvitim obveščevalnim sistemom in pravcato tovarno orožja. Ta obrambna vojska se nenehno spopada s "sovražnimi silami". Navadno gre za majhne, lokalne spopade, včasih pa tudi boj, ki obsega celotno telo. Ta boj imenujemo bolezen.

Moč mikroorganizmov je ogromna, in če nismo v dobri pripravljenosti, nas bodo premagali. Bolezen se najpogosteje konča z ozdravitvijo, ko je torej sovražnik premagan. Poleg bakterij velike težave predstavljajo tudi virusi, zapleteni molekulski stroji z neverjetno močjo prilagajanja. Virusi, ta genialna bitja, so tako uspešni zato, ker zmorejo preslepiti naš obrambni odgovor.

Kako se prikrade sovražnik

Človeško telo si lahko predstavljamo kot trdnjavo, ki jo oblega sovražnik, naš največji ščit pa je koža, natančneje kreatin, beljakovina, ki telo hermetično zapira pred bakterijami in glivicami. Mikrobi ne morejo prebiti tega ščita, vstopijo lahko edino skozi rano. V primeru poškodbe kože je torej telo v nevarnosti, saj se odpira prostor za vstop virusov in bakterij.

Drugo mesto vdora so dihala in tretje prebavila. Za okužbo zadostuje že zelo majhna količina potencialno nevarnih mikrobov, ki jih s čutili za okus ne moremo zaznati. V vsaki hrani, ki ni neposredno toplotno obdelana, je množica mikroorganizmov. Prvi pomemben obrambni sistem je klorovodikova kislina. Celice za izločanje klorovodikove kisline (HCl) premorejo vrhunski varnostni sistem, podoben takšnim, kakršne uporabljajo v kemični industriji med proizvodnjo nevarnih kemikalij. Celice, ki izločajo HCl, zagotavljajo zelo kislo okrožje, v katerem preživijo le redki mikrobi, v tankem črevesju pa obstaja še dodatni mehanizem za uničevanje preživelih mikroorganizmov.

Spopad s sovražnikom

Vdor mikrobov v telo je signal za obrambo. Ti naši poklicni vojaki branijo svoje ozemlje tudi za ceno lastnega življenja. Tako velika vojska v našem telesu vstopa v vojno na življenje in smrt.
- Obrambni sistem
Levkociti so visoko specializirana obrambna vojska.
- Mikrobi
Vsi mikrobi so sovražniki našega organizma.
- Makrofagi
Te celice v prvi bojni liniji požirajo in prebavljajo vse tuje snovi v krvi.
- T-celice pomagalke
To so uslužbenci obrambnega sistema. Potem ko prepoznajo sovražnika, v vranici in limfnih žlezah izdajo nujni klic drugim celicam za mobilizacijo.
- T-celice ubijalke
Te celice so biološke tovarne orožja, ki jih najdemo v vranici in limfnih žlezah, proizvajajo pa močno kemično orožje – protitelesa.
- Protitelesa
Beljakovine v obliki črke Y nevtralizirajo učinkovitost napadalcev in so cilj celic ubijalk.
- T-celice dušilci
Ta vrsta T-celic upočasnjuje in ustavlja dejavnost T- in B-celic. Ko je bolezen premagana, dajo znak za konec nevarnosti.
- Spominske celice
Te celice nastanejo, potem ko je bolezen prvič premagana. V telesu ostanejo še več let, kar poskrbi, da se v primeru vnovičnega srečanja z isto boleznijo obrambni mehanizem aktivira hipoma in učinkovito.
Članek se nadaljuje »


Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki