Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Okužbe s hrano

Kontaminirana surova živila so največkrat živalskega izvora: surovo rdeče meso in perutnina, surova jajca in jajčni izdelki (majoneze, kremne rezine, tiramisu), nepasterizirano mleko in surove školjke.
Kontaminirana surova živila so največkrat živalskega izvora: surovo rdeče meso in perutnina, surova jajca in jajčni izdelki (majoneze, kremne rezine, tiramisu), nepasterizirano mleko in surove školjke. (Foto: Shutterstock)

Bakterije, paraziti in toksini

Tu so poletni meseci in z njimi čas, ko začne naraščati število okužb s hrano. Okužbe s hrano povzroča zaužitje z mikroorganizmi kontaminiranih živil ali pijač. Poleg mikroorganizmov so lahko živila kontaminirana tudi s strupenimi kemičnimi in drugimi škodljivimi snovmi. Opisanih je več kot 250 različnih bolezni, ki se prenašajo s hrano. Večina je okužb, ki jih povzročajo različne bakterije, virusi in paraziti. Potem so tu še zastrupitve, ki jih povzročajo strupeni toksini ali kemikalije, ki kontaminirajo živila, denimo strupene gobe.

Najpogostejše okužbe

Najpogostejše prepoznane okužbe s hrano povzročajo bakterije Salmonella, Campylobacter, Listeria monocytogenes in Yersinia enterocolitica ter virusi skupine norovirusov (kalicivirusi). Tudi nekatere druge okužbe se lahko prenesejo s hrano, čeprav se običajno prenašajo po drugih poteh. To so denimo Shigella, hepatitis A ter paraziti, kot sta Giardia lamblia in Cryptosporidia. Včasih se s hrano ne prenese bakterija, ampak le bakterijski toksin. Tako bakterija Staphylococcus aureus proizvaja toksin, ki povzroča predvsem intenzivno bruhanje. Tudi botulizem, ki je redka, a huda bolezen, se pojavi kot posledica zaužitja paralitičnega toksina, ki ga proizvaja bakterija Clostridium botulinum. Toksini povzročijo bolezen celo v primerih, ko bakterije, ki so jih proizvedle, niso več navzoče v hrani.

Bolezenski znaki

Ko človek zaužije z mikroorganizmi kontaminirano hrano, se po določenem času, ki ga imenujemo inkubacijska doba, pojavijo bolezenski znaki. Inkubacijska doba lahko traja od nekaj ur do nekaj dni, odvisno od vrste in količine mikroorganizma. Številni mikroorganizmi povzročajo podobne bolezenske znake, predvsem drisko, krče v trebuhu, slabost in bruhanje. Tako običajno samo na temelju klinične slike ne moremo ugotoviti, kateri mikroorganizem je povzročil okužbo. Povzročitelja običajno ugotovimo z laboratorijskimi preiskavami blata.


Zdravljenje

Zdravljenje okužb s hrano je v večini primerov simptomatsko. Okužbe, ki se odražajo predvsem v obliki driske in bruhanja, lahko vodijo v izsušitev organizma, če oseba izgubi več tekočine in soli, kot jih lahko nadomesti s pitjem. Zato je pri zdravljenju drisk najpomembnejše nadomeščanje vode in elektrolitov. Zdravljenje z antibiotiki je potrebno le v redkih primerih.

Kdaj k zdravniku

Če driska traja več kot tri dni in v primerih, ko se ji pridružijo visoka telesna temperatura (nad 38,5°C), kri v blatu, dolgotrajno bruhanje, ki onemogoča zaužitje dovolj tekočine, in znaki izsušitve organizma (žeja, suha usta in žrelo, znižan turgor kože, zmanjšana količina izločenega urina), je potreben obisk pri zdravniku. Pri nekaterih osebah je ogroženost v primeru okužb z živili večja. Pri otrocih, starejših ljudeh, nosečnicah in osebah z oslabljenim imunskim sistemom je tveganje v primeru okužbe s hrano večje.

Kako pride do okužbe

Živimo v svetu mikroorganizmov, zato obstajajo številne priložnosti za kontaminacijo živil, bodisi v procesu proizvodnje bodisi priprave. Številni mikroorganizmi so navzoči v zdravih živalih (običajno v njihovih prebavilih), ki so namenjene za prehrano ljudi. Rdeče meso in perutnina se lahko kontaminirata že v klavnicah. Sveže sadje in zelenjava ponekod še vedno izpirajo ali namakajo s fekalno onesnaženo vodo. Nekatere vrste salmonel lahko okužijo jajčnike kokoši nesnic in tako je notranjost jajc kontaminirana, še preden se začne tvoriti lupina. Ostrige in druge školjke filtrirajo morsko vodo in pri tem lahko v sebi koncentrirajo patogene bakterije, ki so pogosto navzoče v morski vodi zaradi vpeljanih kanalizacijskih sistemov.

Pri proizvodnji hrane je mogoče mikroorganizme vnesti v hrano z nepravilnimi postopki priprave, razdeljevanja ali prevoza živil. Mikroorganizmi se lahko prenesejo na živila prek neumitih rok osebe, ki pripravlja hrano in je sama okužena. V kuhinji se mikrobi prenašajo z enega živila na drugo z uporabo istega noža, deske ali drugih kuhinjskih pripomočkov, če jih po pripravi vsakega živila ne umijejo dovolj temeljito. Večino mikroorganizmov uniči visoka temperatura, če so segreta tako, da je v notranjosti živila doseže temperatura, ki presega 78°C. Hrana, ki je sicer dobro prekuhana, se lahko vnovič kontaminira pozneje, če pride v stik s surovim živilom ali z okuženimi kuhinjskimi pripomočki.Pomembno je tudi ustrezno shranjevanje živil. Toplo, vlažno okolje in izobilje hranil sta idealna za razmnoževanje bakterij.

V živilu, ki je bilo kontaminirano z majhnim številom bakterij, nato pa je čez noč ostalo na sobni temperaturi, naslednji dan kar mrgoli bakterij. Do tega ne pride, če je hrana primerno ohlajena in shranjena v hladilniku pri temperaturi do 4°C. Bakterijam je onemogočena rast tudi v zelo slanih, zelo sladkih in zelo kislih živilih.

Kontaminirana surova živila so največkrat živalskega izvora: surovo rdeče meso in perutnina, surova jajca in jajčni izdelki (majoneze, kremne rezine, tiramisu), nepasterizirano mleko in surove školjke. Okužba se lahko prenese tudi prek surovega sadja in zelenjave, če ni bilo pridelano v ustreznih sanitarnih razmerah oziroma pred uporabo ni bilo skrbno oprano pod tekočo vodo.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

driska , okužba , bruhanje , zastrupitev , salmonella , umivanje rok

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.