V naravi boste verjetno srečali klopa

  • nedelja, 17. maj 2020
Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi ji klopni meningoencefalitis.
Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi ji klopni meningoencefalitis. (Foto: Shutterstock)

Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.

Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi.

Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi ji klopni meningoencefalitis (KME). Po poraščenosti z gozdovi smo takoj za Švedsko in Finsko, kar brez dvoma pripomore k takšni epidemiološki sliki, poleg tega Slovenci radi in kar pogosto zavijemo v gozd. Gobarjenje počasi izpodrivajo druge gozdne aktivnosti, predvsem sprehodi, tek in kolesarjenje.

Kje so klopi?

Klope najdemo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal zviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odsev klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov.

Lymska borelioza

V Sloveniji je lymska borelioza najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi. Letno zanjo zboli od tri tisoč do sedem tisoč ljudi. Obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih je starih od 35 do 65 let.

Borelioza se navadno začne z rdečino, ki se pojavi od nekaj dni do nekaj tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Pozneje (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Zato je pomembno pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja. Ocenjujejo, da se virus pri približno tretjini okuženih ljudi intenzivno namnoži in povzroči gripi podobno stanje, vrhunec bolezenskih težav pa pri večini bolnikov sledi po prehodu virusa v osrednje živčevje.

Bolezen v tipični obliki poteka v dveh fazah. Prva, tako imenovana viremična faza se pojavi od teden do dva po okužbi in jo ponavadi spremljajo nespecifični, gripi podobni bolezenski znaki. Bolijo glava in mišice, praviloma imamo tudi zvišano telesno temperaturo, virus se intenzivno razmnožuje v različnih telesnih tkivih, a v osrednji živčni sistem še ni prešel.

To se zgodi z zamikom kak­šnega tedna, ko imamo občutek, da smo bolezen premagali, virus pa je v resnici prešel v možgane in sprožil drugo fazo bolezni, ki jo spremljajo znaki vnetja možganskih ovojnic ali celo možganov. Ocenjujejo, da se znamenja možganskega vnetja pojavijo pri 75 odstotkih vseh bolnikov s klinično zaznavno obliko bolezni. Pri enem do dveh odstotkih so poškodbe tako hude, da bolnik ne preživi, od 10 do 20 odstotkov bolnikov pa spremljajo različne nevrološke posledice še leta po koncu akutne bolezenske faze. Trpijo lahko zaradi pogostih glavobolov, motenj v zaznavanju, koncentraciji, spominu, motenj ravnotežja in depresivnih stanj.

Podatki kažejo na izrazito nihanje obolevnosti v zadnjih 20 letih. Za precejšnje razlike je najverjetneje krivo spremenljivo vreme v poletnih sezonah, kar vpliva tako na živ­ljenjski cikel klopov kot na »gozdne« aktivnosti Slovencev, ki jih seveda večinoma prilagajamo vremenu. Tako smo imeli od 300 primerov obolelih na leto, pa tudi precej manj kot sto.

Zaščita pred klopi

  • Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta).
  • Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo.
  • Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope.
  • Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se oprhamo in umijemo glavo.
  • Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.
  • Pred KME se lahko zaščitimo s cepljenjem, pri lymski boreliozi cepiva ni.

Kako odstranimo klopa

  • Klopa primemo s koničasto pinceto čim bliže koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo.
  • Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo, če je možno. Sicer opazujemo in preverjamo, ali so se ostanki izločili.
  • Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki