Hepatitis C: Velik napredek v zdravljenju

doc. dr. Mojca Matičič, dr. med., spec, infektologinja
doc. dr. Mojca Matičič, dr. med., spec, infektologinja (Foto: Diana Anđelić)

Hepatitis C je okužba, ki sčasoma lahko jetra okvari do te mere, da povsem odpovedo in je edina rešitev presaditev jeter. Seveda do tega ne pride čez noč in še manj pri vseh ljudeh, ki so okuženi z virusom hepatitisa C, vsekakor pa je okužbo treba jemati z vso resnostjo in jo po potrebi zdraviti. Virus hepatitisa C poznamo šele dobrih petnajst let, kljub temu pa so na voljo že več kot deset let tudi testi, s katerimi okužbo dokažemo, in v zadnjih letih še zdravila, s katerimi jo lahko dokaj učinkovito zdravimo.

Vsekakor pa je pri okužbi z omenjenim virusom največja težava v tem, da se le redko, zgolj pri četrtini bolnikov, pokaže s kliničnimi znaki, pri veliki večini bolnikov pa poteka tiho in dokaj neznačilno. Prav zato večina okuženih živi z virusom, ne da bi se tega sploh zavedali, zato tudi niso pod zdravniškim nadzorom, razlaga doc. dr. Mojca Matičič, dr. med., specialistka infektologinja z Infekcijske klinike Kliničnega centra v Ljubljani.

Velik napredek v zdravljenju
Zdravljenje okužbe z virusom hepatitisa C sega v obdobje pred petnajstimi leti. Takrat so prvič identificirali virus hepatitisa C. Pravzaprav, razlaga sogovornica, če smo natančnejši, je bilo že v osemdesetih letih znano, da poleg virusa A in B obstajajo še drugi virusi hepatitisa tako imenovani ne-A in ne-B virusi. Takoj po odkritju virusa hepatitisa C, ko še ni bilo zdravila, so nekateri zdravniki menili, da bi okužbo lahko poskusili zdraviti z interferonom alfa, ki se je že izkazal za učinkovitega pri zdravljenju hepatitisa B, poleg tega pa je bilo znano tudi to, da da izboljšuje imunski odziv v jetrih in preprečuje nadaljnji razvoj bolezni. V 90. letih je bil tako interferon alfa kot zdravilo izbire za kronični hepatitis C, vendar pa se je kmalu izkazalo, da je njegova učinkovitost slaba. Deloval je le pri približno 15 odstotkih bolnikov. In kdaj je zdravljenje hepatitisa C učinkovito?

''Z zdravljenjem želimo doseči dvoje: izločiti virus iz telesa ijn zaustaviti napredovanje bolezni v jetrih. Pred šestimi leti pa smo začeli bolnike zdraviti s kombinacijo dveh zdravil: interferona alfa, ki smo ga dopolnili še z enim zdravilom. Pred tremi leti je prišlo do nove izboljšave v zdravljenju. Takrat smo dobili novo, izboljšano obliko interferona alfa, tako imenovani pegiliarni interferon alfa, razlaga doc. Matičič in pove, da so bili sprva uspehi zdravljenja, dokler so uporabljali zgolj interferon alfa, pičli. Izboljšali so se, ko so začeli zdraviti s kombinacijo inteferona alfa in drugega zdravila (40 do 45 odstotkov), medtem ko zdaj z najnovejšim načinom zdravljenja, pri katerem uporabljajo kombinacijo pegiliranega interferona alfa in drugega zdravila, dosegajo uspeh v povprečju že pri 51 do 55 odstotkih bolnikov. Pri bolnikih, ki so okuženi z za zdravljenje bolj ugodnim genotipom 2 ali 3, in ki imajo malo tega virusa v krvi, pa je lanskoletna raziskava pokazala celo 91-odstotno uspešnost zdravljenja.

Razvoj zdravil za zdravljenje hepatitisa C gre naprej in danes je v predkliničnem preizkušanju vsaj 80 zdravil, razlaga doc. Matičič. Prihodnost je tudi v imunomodulatornih zdravilih in zdravilih na molekularni osnovi, vendar imamo ta trenutek na voljo le interferon alfa v kombinaciji z drugim zdravilom in kot kaže, bo tako ostalo še lep čas.

Učinkovit, a z nezaželenimi učinki
Interferon alfa je zdravilo, ki je vsekakor zelo učinkovito, žal pa ima tudi več pomanjkljivosti. Ena od njih so vsekakor izraziti nezaželeni učinki, ki so lahko podobni simptomom blage gripe, lahko pa delujejo na bele in rdečke krvničke in lahko povzročijo celo tako hudo slabokrvnost, da je ogroženo življenje okuženega človeka. Poleg tega lahko povzroči različna avtoimunska obolenja, kožne spremembe, spremembe v delovanju ščitnice. Vpliva tudi na psiho, saj povzroča depresijo in celo nagnjenost k samomoru. Doc. Matčič tega nikakor ne navaja zato, ker bi hotela bolnike preplašiti, temveč želi poudariti, kako pomembno je, da so okuženi ljudje med zdravljenjem pod rednim in natančnim zdravniškim nadzorom. ''Razveseljujoče dejstvo je, da pod rednim zdravniškim nadzorom veliko ljudi konča zdravljenje z dobrimi uspehi.''

Z injekcijami in tabletami
Interferon alfa je na voljo samo v obliki injekcij, zato bolnike še pred zdravljenjem naučijo, kako si pravilno injicirajo zdravilo. Postopek je enostaven in praktično neboleč, saj so igle zelo tanke in majhne, namenjene samo podkožnemu dajanju. Bolnik se mora le naučiti, katera so priporočena mesta vboda in kako jih pravilno razkuži ter po uporabi odstrani pribor za injiciranje. Včasih so si bolniki interferon alfa injicirali trikrat tedensko, odkar pa je na voljo novi, pegilirani interferon alfa, ki v visoki koncentraciji ostane dlje časa v krvi, si ga injicirajo le enkrat tedensko, kar je dobrodošla novost, razlaga doc. Matičič.

Drugo zdravilo je v osnovi malo spremenjena človeška aminokislina, pridobljena sintetično v laboratoriju, in zavira razmnoževanje virusa hepatitisa C, pa deluje tudi proti drugim virusom. Ker se v samostojni uporabi ni izkazal za učinkovitega, ga vedno dajejo v kombinaciji z interferonom alfa. Na voljo je v obliki tablet. Žal ima tudi to zdravilo neželene učinke, med katerimi je eden najpomembnejših predvsem huda slabokrvnost, lahko pa tudi izsušenost sluznice. Lahko vpliva tudi na razvoj plodu, zaradi česar ga nosečnice in majhni otroci ne smejo jemati.

Zdravljenje vedno po tehtnem premisleku
Kot pravi doc. Matičič, mora odločitev o zdravljenju vedno potekati po tehtnem premisleku. Bolnika, za katerega vedo, da je okužen, najprej klinično pregledajo, naročijo natančne laboratorijske preiskave krvi in ocenijo, koliko virusa ima, opravijo ultrazvočno preiskavo zgornjega dela trebušne votline in naredijo biopsijo jeter, da vidijo, v kolikšni meri je tkivo že prizadeto. Šele po tem, ko zberejo rezultate vseh preiskav, se odločijo, ali je zdravljejne potrebno ali ne. Pred zdravljenjem določijo tudi genotip virusa, saj je od tega odvisna dolžina zdravljenja in odmerek zdravila. Pri nas je večina bolnikov okuženih z genotipom 1. ''Če gre za okužbo z virusom genotipa 2 ali 3, je zdravljenje krajše in traja šest mesecev z nižjimi odmerki zdravila. Pri ostalih genotipih je zdravljenje daljše in traja eno leto z višjimi odmerki zdravila, '' razlaga sogovornica. Po zaključenem zdravljenju bolnike redno spremljajo še šest mesecev in če se izkaže, da v krvi nimajo več virusa, ocena delovanja jeter pa je normalna, je bilo zdravljenje po vseh merilih uspešno. Vsekakor take bolnike še naprej spremljajo. Bolnike razglasijo za ozdravljene, če v krvi trajno nimajo več prisotnega virusa.

Ženske se odzovejo boljše
Na uspešnost zdravljenja, nadaljuje doc. Matičič, vpliva več dejavnikov: zelo pomemben je omenjeni genotip virusa, spol (ženske se nekoliko boljše odzovejo), starost ob odkritju okužbe, (ne)uživanje alkohola, ki ga absolutno odsvetujejo, sočasna okužba z drugimi virusi, denimo z virusom hepatitisa B ali HIV in še nekateri drugi dejavniki. Vsekakor je pomembno, poudarja sogovornica, da se bolnik ob rednem jemanju zdravil resno potrudi tudi za čim bolj zdrav življenjski slog, kamor sodi uravnotežena hrana, opustitev pitja alkoholnih pijač in kajenja, redno gibanje ter dovolj spanja in počitka. Na vsak način se mora bolnik izogibati snovem, ki bi lahko kakorkoli negativno delovala na jetra. Če morajo sočasno jemati še katera druga zdravila, se morajo o tem vedno posvetovati z zdravnikom.

Odločitev za zdravljenje vedno individualna
Vseh bolnikov, okuženih z virusom hepatitisa C, ni treba zdraviti. ''Zdravljenje ima vrsto nezaželenih učinkov in tudi zato ni primerno za vsakogar. Za zdravljenje se vedno odločamo za vsakega bolnika posebej po predhodnem temeljitem pregledu in osebnem pogovoru. Bolnik mora dobro razumeti vse prednosti zdravljenja in nezaželene učinke, ki ga spremljajo. Zdravljenje je dolgotrajno in zahteva od bolnika veliko resnost in predanost. Vsi tega ne zmorejo. Vsekakor pa vse bolnike, ki jih ne zdravimo, ohranimo pod stalnim in skrbnim nadzorom, '' razlaga sogovornica. Predvsem se zdravniki bojijo, da bi pri bolnikih, ki so okuženi z virusom hepatitisa C, prišlo do raka ali do ciroze jeter in do ciroze jeter in odpovedi delovanja organa, ko je edina rešitev presaditev jeter.

Zakaj zdravimo z interferonom alfa? Interferon alfa je naravni proizvod človeških belih krvničk, ki sodelujejo pri obrambi pred okužbami. Če smo okuženi z virusnim hepatitisom C, nam, poenostavljeno povedano, lastnega interferona primanjkuje. Interferon alfa naredijio v laboratorijih bodisi z rekombinatno tehnologijo bodisi ga vzgojijo na celični kulturi. Ima širok obseg delovanja. Deluje imunomodulatorno, saj izboljšije imunski odziv v jetrih, deluije protivirusno in deluje protiproliferativno - torej prepričuje razraščanje veziva, ki uničuje jetrne celice.

Akutni ali kronični?
Hepatitis C delimo na akutni in kronični. Zdravniki imajo predvsem izkušnje z zdravljenjem kronične oblike in to iz preprostega razloga. Ker okužba z virusom hepatitisa C le redko povzroča klinične simptome, se večina bolnikov niti ne zaveda, da so okuženi in ne pridejo k zdravniku. Zato je tudi večinoma prepoznana kronična oblika bolezni. Akutni hepatitis pomeni vnetje jeter neposredno po okužbi. Če traja več kot šest mesecev, govorimo o kronično okužbi. Doc. Matičič pravi, da trenutno veljajo naslednja priporočila: pri bolnikih, ki so akutno okuženi in ki imajo znake bolezni, počakajo nekaj mesecev, da vidijo, ali virus iz telesa izgine.

Če ne izgine, se odločijo za zdravljenje, vendar je to drugačno kot pri kronični obliki hepatitisa C. Bolniki se zdravijo samo z interferonom alfa oziroma s pegiliranim interferonom alfa. Zdravljenje traja šest mesecev. Raziskave so pokazale, da lahko tovrstno zdravljenje najverjetneje dokaj uspešno prepreči kronično bolezen. Seveda pa se ob tem vsekakor pojavlja dilema, ali bi ta bolezen morda prešla sama od sebe, četudi bolnik ne bi bil zdravljen, saj z zdravljenjem bolnika izpostavljamo učinkom zdravila.

Najboljša zaščita izogibanje okužbi
Čeprav prizadevanja v to smer potekajo, pa cepiva proti hepatitisu C še ni in kot kaže, ga še lep čas ne bo. To je predvsem posledica dejstva, da je virus zelo spremenljiv, razlaga doc. Matičič, saj se celo pri istem človeku pojavlja več oblik virusa, ki se med sabo le malo razlikujejo. Prav zato cepivu slabo kaže. Zato najboljši ukrep za preprečevanje okužbe še vedno ostaja življenjski slog, ki dopušča kar najmanj možnosti za to, da bi se okužili z virusom hepatitisa C.

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki