Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Nalezljive bolezni in potovanja

Potovanje bolezni skupaj s popotniki v resnici ni nič novega, saj se je podobno dogajalo skozi vso zgodovino. Razlika pa je, ker zdaj z enega konca sveta na drugega pridemo v manj kot 24 urah, zato se bolezni »aktivirajo« in pojavijo kjer koli, tudi daleč stran od svojih siceršnjih območij.
Potovanje bolezni skupaj s popotniki v resnici ni nič novega, saj se je podobno dogajalo skozi vso zgodovino. Razlika pa je, ker zdaj z enega konca sveta na drugega pridemo v manj kot 24 urah, zato se bolezni »aktivirajo« in pojavijo kjer koli, tudi daleč stran od svojih siceršnjih območij. (Foto: Shutterstock)

Svet je z vse boljšimi povezavami postal dosegljiv tako rekoč vsakomur. Potujemo pa ne le ljudje, temveč tudi mikroorganizmi, povzročitelji najrazličnejših bolezni. Hitra in enostavna dostopnost posledično ni spremenila le migracijskih tokov in demografske podobe našega planeta; spremenila se je tudi slika območij, kjer se določene nalezljive bolezni lahko pojavijo. Potovanje bolezni skupaj s popotniki v resnici ni nič novega, saj se je podobno dogajalo skozi vso zgodovino. Razlika pa je, ker zdaj z enega konca sveta na drugega pridemo v manj kot 24 urah, zato se bolezni »aktivirajo« in pojavijo kjer koli, tudi daleč stran od svojih siceršnjih območij, razlaga asist. mag. Tadeja Kotar, dr. med., specialistka infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC.
Ali je potek bolezni pri nekom, ki pride iz povsem drugega geografskega okolja, drugačen kot pri domačinu?
Razlika je vsekakor velika. Ko gremo evropski potniki v Afriko, kjer je malarija, denimo, je naš organizem podoben organizmu dojenčka, saj z malarijo še nismo imeli stika in nimamo razvitega potrebnega imunskega odgovora, zato bomo dobili bistveno hujšo obliko malarije kot domačini, stari toliko kot mi. Enako seveda velja tudi za Afričane, ki pridejo v Evropo in zbolijo za navadno virozo. Nam ta ne dela večjih preglavic, Afričanom, ki doma nimajo stika z rinovirusi, pa lahko že navadna viroza povzroči hude zdravstvene težave. Samo če smo v stiku z boleznimi, postopno razvijemo imunost, saj ima naše telo imunski spomin, kar nam omogoča določeno zaščito, ki se v stiku z neko boleznijo sproži. Večinoma smo tudi precepljeni proti nalezljivim boleznim, značilnim za naš geografski pas, kar je vsekakor zelo dobro tudi, ko gremo v eksotične kraje, kjer smo izpostavljeni tudi ošpicam in rdečkam. V nerazvitih deželah zaradi revščine in še drugih razlogov precepljenost ni zadostna, zato sta tudi ti dve bolezni dokaj pogosti in če nismo bili v otroštvu cepljeni, imamo lahko veliko težav, saj je potek bolezni v odrasli dobi bistveno težji.

Kaj je pametno narediti, preden odpotujemo?
Vsekakor se predpriprave razlikujejo glede na končni cilj potovanja, namen, dolžino, starost, splošno zdravstveno stanje in zdravstvene posebnosti. Načeloma lahko potuje prav vsak, ob kakršnih koli posebnostih, recimo nosečnosti, kronični bolezni, imunski kompromitiranosti … pa se je potrebno ustrezno pripraviti. Vsi, ki potujejo v eksotične predele, kjer je možnost, da se okužijo z malarijo, kolero, trebušnim tifusom ali podobnimi boleznimi, se naj pet do šest tednov pred potovanjem pridejo v potovalno ambulanto cepit, svetujemo pa tudi antimalarike. Kronični bolniki naj gredo pred potjo k svojemu specialistu in se z njim posvetujejo o ravnanju med potjo. To je še zlasti pomembno na primer za sladkorne bolnike ali ljudi na hemodializi. Vsi kronični bolniki naj imajo s seboj pismo v angleščini, v katerem je podrobno opisana njihova bolezen, da ga bodo izročili zdravniku v tujini v primeru, da bodo potrebovali zdravniško pomoč. Dializni bolniki naj se pred potjo podrobno pozanimajo o centrih, v katerih bodo lahko šli na dializo. Sladkorni bolniki na inzulinu naj se posvetujejo o režimu vbrizgavanja inzulina na poti zaradi časovnega zamika in tudi drugačne prehrane. V vsakem primeru pa naj imajo s seboj dovolj zdravil ne le za čas poti, temveč tudi vsaj 14-dnevno rezervo. V eksotičnih krajih se namreč lahko zgodi marsikaj, tudi vojne razmere, naravne nesreče, cunami, potres in podobno, zaradi česar so letališča lahko več dni zaprta in je dobro biti pripravljen tudi na take izredne dogodke. Vsekakor je zdravstveno zavarovanje za tujino za kronične bolnike nujno.

Mnogi se ne želijo cepiti, ker pravijo, da bodo nastanjeni v resortih, v katerih so dobri hoteli.
Vedeti moramo, da tudi v najboljših hotelih delajo ljudje, domačini, ki imajo morda pomanjkljive higienske navade, in če pripravljajo hrano, obstaja možnost, da se okužimo s hepatitisom A. V območjih, kjer je malarija, je v vsakem primeru pametno jemati antimalarike, ne glede na to, ali stanujemo v luksuznem hotelu ali hodimo naokoli z nahrbtnikom in spimo v šotoru. Če gremo iz turističnega naselja ven, denimo na treking, je večja možnost za poškodbe, tegobe, ki jih povzročijo različnih insekti, poveča se možnost ugrizov različnih živali. Vse to je dobro imeti v mislih. Še več zdravstvene zaščite potrebujejo prostovoljci, recimo zdravniki ali drugi, ki gredo pomagat v kraje, daleč od civilizacije, saj je tam možnost za najrazličnejše bolezni še toliko večja, ustrezna zdravstvena oskrba pa daleč.

Na kaj je potrebno zlasti paziti med potovanjem?
Poleg splošnih priporočil o zaščiti pred soncem, skrbi za redno hidracijo, uporabi repelentov in podobno bi želela izpostaviti zlasti ustrezno zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi. Četudi so doma morda misli povsem jasne in popotniki vedo, kako se bodo na potovanju vedli, pa se v tujih krajih neredko dobri nameni porazgubijo, zavore malce popustijo in marsikdo se spusti v spolni odnos s popolnimi neznanci in brez ustrezne zaščite. Različne študije kažejo, da imajo moški pogosteje spolne odnose z domačinkami, ženske pa z drugimi popotniki. Vsekakor je pametno misliti na ustrezno zaščito že ob odhodu, če pa je nismo uporabili, svetujem testiranje na spolno prenosljive bolezni ob vrnitvi. Previdnost velja tudi pri tetoviranju in piercingu, ki ga v eksotičnih krajih pogosto izvajajo v neustreznih higienskih okoliščinah.

Kaj pa hrana? Popotniki radi okušajo lokalno hrano, pripravljeno na ulici.
Nobenega razloga ni, da bi se morali odreči novim izkušnjam in okusom, velja pa tudi tukaj pristopiti s kancem zdravega razuma. Predvsem je pomembno, da vedno jemo hrano, ki so jo pripravili pred nami in ne prinesli iz kuhinje, v katero ne vidimo in ne vemo, kaj se je s hrano dogajalo pred tem. Prav tako je pomembno tudi, da je hrana dovolj pečena.

Previdnost je verjetno na mestu tudi med potovanji iz kraja v kraj?
Seveda. Tu bi še zlasti rada poudarila, naj popotniki ne potujejo ponoči. V eksotičnih krajih so ceste slabše vzdrževane kot pri nas, slabo ali sploh neosvetljene, avtomobili pogosto s slabimi lučmi, na cestah pa neredko živali. Vse to so zelo dobri pogoji za nesreče, ki so v teh koncih sveta zelo pogoste. Tudi ko se odločamo za pot s tovornjaki, avtobusi ali osebnimi avtomobili, vedno preverimo, v kakšnem stanju je vozilo navzven, kakšne gume ima, ali je voznik morda pijan … S slabo vzdrževanim vozilom je možnost za nezgodo še toliko večja. Tudi zato je zelo zelo pomembno, da ima vsak popotnik urejeno tudi mednarodno zavarovanje.

Kako naj popotniki ravnajo ob vrnitvi?
Če se počutijo dobro, ni nobene potrebe po morebitnih preventivnih pregledih pri zdravniku. Normalno je tudi, da se ob vrnitvi zlasti po daljšem potovanju človek počuti slabše, je utrujen in pod stresom, saj se vrača v praviloma zelo drugačno življenje, kot ga je imel na poti. Seveda pa je potrebno biti pozoren na svoje zdravje in ob visoki vročini, mrzlici, neobičajno slabem počutju, hudi driski in podobnih težavah iti k zdravniku. Tudi če zdravniško pomoč iščemo zaradi težav z zdravjem po več mesecih, ne pozabimo zdravniku omeniti, da smo bili pred časom v eksotičnih krajih. To je zelo pomemben podatek, saj se nekatere eksotične bolezni, tudi malarija, lahko pojavijo tudi po šestih mesecih ali še kasneje. Pozornejši naj bodo ob vrnitvi tudi ljudje z imunsko pomanjkljivostjo ali če so bili na območju izbruha epidemije.

Ali imate na kliniki ves čas na voljo zdravila za redke, eksotične bolezni?
Da, za večino eksotičnih bolezni, ki jih lahko zdravimo, imamo na zalogi ves čas zdravila oziroma jih lahko dobimo iz tujine, za kar ima veliko zaslug tudi klinična farmacevtka.

Osnovni nasveti za varno in mirno potovanje:

  • v krajih, kjer je malarija, redno jemljite antimalarike,
  • jejte le dobro prepečeno in sveže pripravljeno hrano in ustekleničeno vodo,
  • vedno hodite obuti; tudi majhne ranice se v okolju z visoko vlažnostjo in slabšimi higienskimi pogoji lahko spremenijo v hude razjede,
  • nikoli ne potujte ponoči iz kraja v kraj,
  • preden se vkrcate na avtobus, tovornjak ali avto, preverite, kakšne so gume in v kakšnem splošnem stanju je vozilo in nikoli ne prisedajte k pijanemu vozniku.
  • Če ste kronični bolnik, imejte s seboj pismo, v katerem je celoten popis vaših bolezni v angleščini, s seboj pa imejte zdravila, ki bodo zadoščala za dodatnih 14 dni potovanja za primer, da se ne boste mogli vrniti nazaj ob načrtovanem času (izredne razmere, zaprta letališča, naravne nesreče …).
PREBERITE ŠE:

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

potovanja , nalezljiva bolezen

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.