Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Ebola: Je panika pretirana?

Zgodilo se je najhujše: prva smrtna žrtev v ZDA in prvi potrjen primer okužbe v Evropi, natančneje v Španiji. Ebola je prestopila meje afriške celine. To je sprožilo paničen strah pred svetovnim širjenjem tega virusa, ki je zahteval že več kot štiri tisoč življenj, kar je več kot v vseh dosedanjih izbruhih ebole v 38 letih skupaj. Zaradi sposobnosti tega virusa, da že kar filmsko grozljivo in hitro ubija, so ljudje na smrt prestrašeni, da so okuženi z ebolo, čeprav imajo v resnici samo gripo. Simptomi ebole so namreč sprva zelo podobni hudi gripi. Kako torej vedeti, kdaj sprožiti preplah ter odhiteti v bolnišnico – in kdaj ostati v postelji?
Prvič, domala nemogoče je, da ste okuženi z ebolo, razen če niste v zadnjih dveh tednih pripotovali s katerega od okuženih območij v Afriki in ste bili v stiku z okuženim človekom – a tudi to ne še ne pomeni samodejno tudi okužbe. Glavna razlika med virusom ebole in virusom gripe je namreč v načinu prenašanja. Gripe se zlahka nalezete od ljudi v svoji okolici, saj se prenaša kapljično: ko nekdo v vaši bližini kihne ali če se po dotiku kontaminiranih površin z dlanmi podrgnete nos ali si pomanete oči. Ko se z virusom gripe okužite, ga pred izbruhom bolezni širite še 24 ur.

Virus ebole se k sreči ne prenaša po zraku, zato pravzaprav ni zelo nalezljiva. Pogoji za njeno širitev so namreč precej zahtevni, zato so epidemije skoraj nemogoče, vsaj pri nas oziroma v državah z visokim standardom zdravstvene oskrbe. Za okužbo je namreč potreben neposreden stik s telesnimi tekočinami (kri, slina, sluz, blato, znoj, urin, izbljuvki, sperma in materino mleko), ki vstopijo v telo prek ranice, ust, nosa ali oči. Resda je možen tudi kapljični prenos, vendar imajo kapljice razmeroma majhen doseg, približno poldrugi meter. Virus ebole lahko na površinah preživi več ur, v krvi zunaj telesa največ nekaj dni, zanimivo pa je, da ostane v spermi še tri tedne po tistem, ko je moški že okreval. Bolnik je kužen šele takrat, ko se že pokažejo simptomi, kot so glavobol, vrtoglavica, krvavenje in (včasih) krvava driska. Dokler je človek brez simptomov, ni kužen.

Simptomi okužbe z ebolo udarijo hitro in močno. Malo verjetno je torej, da bi se človek, okužen z ebolo, spravil med ljudi ali celo v službo in delal bolan.

Čeprav tako kot drugi virusi tudi ebola mutira, je možnost, da bi v prihodnosti mutiral v tolikšni meri, da bi se prenašal po zraku, izredno majhna. Virusi namreč prek mutacij zelo redko spremenijo način svojega prenašanja. Dokler je tako, smo torej pred ebolo varni, ne pa tudi pred množico veliko bolj nalezljivih, vendar manj usodnih virusov. K sreči večino virusov, vključno z virusi ebole in gripe, uniči alkohol v sredstvih za razkuževanje. Kaj je torej najboljši nasvet, če se želite ubraniti pred virusi? Skrbna higiena rok, predvsem pa ne vtikajte prstov tja, kamor ne sodijo. Preprosto, kajne?

Ebola, ki povzroča akutno bolezen z visoko stopnjo smrtnosti, se je prvič pojavila leta 1976 v Sudanu in Demokratični republiki Kongo v bližini reke Ebola, po kateri je virus dobil ime. Od leta 1976 je bilo 33 izbruhov, največji pa je zadnji, ki se je začel v Zahodni Afriki. Virus je do sedaj okužil na tisoče ljudi, polovica od njih ni preživela. Izbruh se je začel v Gvineji in se razširil v Sierro Leone, Liberijo in Nigerijo.

9 NAJPOGOSTEJŠIH VPRAŠANJ IN ODGOVOROV O EBOLI

Kako poteka okužba?
Obstaja pet vrst ebole, od katerih štiri povzročajo bolezen pri ljudeh. Bolezen se pogosto začne z nenadno visoko telesno temperaturo, s slabostjo, z bolečinami v mišicah in glavobolom, kar so simptomi, zelo podobni gripi, le da ebola udari veliko siloviteje. Temu sledijo bruhanje, driska, izpuščaji, v hujših primerih tudi krvavitve iz telesnih odprtin, usodne pa so notranje krvavitve, ki jim sledi odpoved ledvic in jeter.

Kako se prenaša?
Virus ebole se zlahka prenaša z neposrednim stikom s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, izločki, tkivi ter organi obolelih ali umrlih zaradi ebole, s predmeti in površinami, onesnaženimi z okuženimi telesnimi tekočinami, zato so najbolj ogroženi v resnici zdravstveni delavci, ki so v tesnem stiku z okuženim človekom.

Kako naj ravnam v primeru suma na okužbo z virusom ebole?

Takoj obvestite nujno zdravstveno pomoč. Epidemiolog bo obravnaval vse domače in ostale ljudi, s katerimi ste bili v stiku. Dom je potrebno razkužiti, kar najlaže naredimo z raztopino varikine in vode v razmerju 1:10, kar bo uničilo tudi vse druge viruse poleg ebole. Virus

Kaj se bo zgodilo, če zaradi ebole v zahodni Afriki zboli slovenski državljan?
Ministrstvo za zunanje zadeve ima podatke o slovenskih državljanih na prizadetih območjih in za zdaj nihče od njih ni ogrožen zaradi ebole. Slovenija se v okviru Odbora za zdravstveno varnost EU dogovarja z ostalimi članicami EU o medsebojni pomoči pri dostopu do ustreznih laboratorijskih, bolnišničnih, prevoznih in reševalnih zmogljivosti ter do strokovnega znanja. Pogovori potekajo predvsem o organizaciji evakuacije državljanov EU, ki zbolijo z EVB v prizadetih državah.

 Ali bomo potnike, ki se vračajo iz prizadetih zahodnoafriških držav, ob vstopu v Slovenijo pregledovali?
Ni potrebe, da bi se vse potnike, ki se vračajo iz prizadetih držav, na vstopnih točkah v Slovenijo posebej pregledovalo. SZO državam, v katerih ne poteka prenos bolezni oz. na prizadete države ne mejijo (v to skupino spada tudi Slovenija) priporoča ustrezno obravnavo na letališčih ali glavnih mejnih prehodih zgolj za tiste potnike iz prizadetih območij, ki imajo nepojasnjeno vročinsko bolezen. SZO tem državam ne priporoča rutinskega pregledovanja potnikov na vstopnih točkah v državo. Po oceni ECDC je za odkrivanje primerov ebole bolj učinkovito pregledovanje potnikov na izstopnih točkah prizadetih držav, preden vstopijo v Evropo.

Kako smo pripravljeni na vnos okužbe z ebolo na NIJZ?
Zdravniki v Sloveniji so dobro seznanjeni, kako pri bolniku postaviti sum na ebolo in kako ga obravnavati. Usposobljeno reševalno osebje takega bolnika z reševalnim vozilom odpelje na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, kjer bodo bolnika obravnavali z upoštevanjem vseh strokovnih smernic. Odvzeli mu bodo vzorec krvi ter ga v dogovorjenem transportnem sistemu poslali na Laboratorij za diagnostiko zoonoz in laboratorij SZO pri Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer bo sum na ebolo potrjen ali ovržen. Bolnik bo prejemal zdravljenje v strogi kontaktni izolaciji in z upoštevanjem vseh ukrepov za ustavitev prenosa okužbe.

Kako daleč je razvoj zdravila za ali cepiva proti eboli?

Za zdaj potrjenega/odobrenega/registriranega zdravila/cepiva še ni, saj se varnost in učinkovitost poskusnih zdravil/cepiv še testirata. SZO v sodelovanju z ustreznimi deležniki deluje v smeri pospešitve prepoznave, razvoja in odobritve vseh možnih načinov zdravljenja. Tudi Evropska agencija za zdravila (EMA) je pripravljena podpreti dostopnost kakršnegakoli učinkovitega in varnega zdravila. EMA spremlja dostopne informacije o poskusnih zdravilih za ebolo; s tem znanjem bodo podprte odločitve organov javnega zdravja. Več informacij na spletni strani Evropske agencije za zdravila.

Kako ebolo zdravimo?
Poudariti je potrebno, da je standardno zdravljenje še vedno simptomatsko oz. podporno, ukrepi za ustavitev širjenja izbruha pa klasično epidemiološki. Simptomatsko oz. podporno zdravljenje pomeni predvsem dajanje infuzij tekočin, urejanje koncentracij elektrolitov (soli) v krvi, vzdrževanje preskrbe s kisikom, vzdrževanje primernega krvnega tlaka in zdravljenje drugih okužb. Zgodnje in kakovostno podporno zdravljenje poveča možnost za okrevanje, ki pa je odvisno tudi od bolnikovega imunskega odziva.

Katera so ključna navodila za potnike, ki potujejo na ogrožena območja?

Osebe, ki potujejo na prizadeta območja, naj se izogibajo neposrednemu stiku s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami obolelega ali umrlega zaradi ebole ter stiku s predmeti, kontaminiranimi s temi telesnimi tekočinami. Izogibajo naj se tudi tesnemu stiku z divjimi živalmi in uživanju njihovega mesa ter nezaščitenim spolnim odnosom.

Osebe, ki se s prizadetih območij vračajo, naj spremljajo svoje zdravstveno stanje še vsaj 21 dni po povratku in naj takoj poiščejo zdravniško pomoč, če se v tem času pri njih pojavijo simptomi/znaki, kot so vročina, nepojasnjena utrujenost, driska in drugi. Po pojavu simptomov/znakov naj zdravnika o svojem prihodu obvestijo vnaprej, na poti do zdravnika pa kar najbolj omejijo svoje stike z drugimi ljudmi. Zdravniku naj povedo, ali so bili v preteklih 3 tednih neposredno izpostavljeni telesnim tekočinam bolnika ali bolne živali, vključno z nezaščitenim spolnim odnosom z bolnikom, ki je prebolel okužbo z ebolo.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ebola

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.